Franci Savenc 12.10.2009 07:29 2457 0

Bolivija 2009 - Radovljica

Člani odprave: Klemen Sladič, Mitja Zakotnik, Miha Gašperin, Nejc Marčič, Jure Mihelčič

Za Bolivijo smo se odločili novembra 2008. Prepričale so nas knjige Tineta Miheliča, nizki stroški odprave, lepi cilji, stabilno vreme ter izkušnje Klemena in Mitje, ki sta leto prej plezala v Peruju.

26. junija 2009 nas je prijatelj Rok Bombač s kombijem odpeljal do Münchna, od koder smo poleteli z vmesnima postankoma Madrid in Lima do La Paza. Prestolnica se iz 3500 metroiv visoke kotline razteza ven na 4000 metrov visoko planoto Altiplano, kjer je tudi letališče.
Ker nismo opravili nobenih predhodnih višinskih priprav, smo prvo noč zelo malo spali.

V dvomiljonskem mravljišču smo se kar dobro znašli in takoj pričeli z lahkimi aklimatizacijskimi turami. Zaradi strmih ulic in velike nadmorske višine je že sam sprehod po mestu lahko poštena tura. Osvojili smo Hudičev kočnik in vrh nad smučiščem Chacaltaya – najvišje ležečim smučiščem na svetu, ki pa je zaradi pomanjkanja snega že nekaj let zaprto. Presenečeni smo bili nad hitrostjo s katero se krčijo Bolivijski ledeniki in slačijo stene bolivijskih gora.

Nobena od dolin z našimi cilji od La Paza ni bila oddaljena več kot 150 kilometrov, zato je glavni bazni tabor ostal kar hotelska soba. Od tam smo se do izhodišč prevažali z mini colectivosi, ki zelo dobro opravijo z grobimi in prašnimi cestami izven mesta. Po mestu pa kraljujejo stari robustni ameriški avtobusi znamke Ford in Dodge ter taksiji.
Hrana je dobra in poceni. Vsakič ko smo se vrnili iz ture, smo se pomastili s piščancem iz zelo popularnih restavracij hitre prehrane.
V La Pazu smo si v prostih dneh ogledali živalski vrt, šli na kolesarsko turo ter raziskovali ulično in tudi nočno življenje. Pred odhodom smo se zapeljali še na dvodnevni izlet do jezera Titicaca in si ogledali ruševine mesta Tiwanaku.
26. julija smo se odpravili proti domu in po nekaj več kot 50 urah potovanja prispeli naravnost na Blejsko noč.

V celem mesecu praktično nismo imeli niti dneva slabega vremena, osvojili smo nekaj lepih vrhov in spoznali zelo lepo deželo. Predvsem pa smo uživali!

Opravljeni vzponi:
02.–03.07.: Sirkhi Khollu (5495 m) - Normal route (AD, 55°)
05.–06.07.: Huayna Potosi (6088 m) - Francoska smer (D-, 60°)
11.07.: Pequeño Alpamayo (5370 m) - SW face Direct route (D-, 60/65°)
12.07.: Piramida Blanca (5230 m) - SW face Direct route (D, 55/90°)
13.07.: Cabeza de Condor (5648 m) - Normal route (D-, 50/80°), Miha in Mitja
13.07.: Cabeza de Condor 5648m; Directissima (D, 65°), Nejc in Klemen
14.07. Pico Austria(5360 m)
15.07. Ala Iziquerda (5532 m); S face direct route, D-, 60°/65°