Slovenske novice: ... rekordno na Šenturško goro
Primorske novice: Bosih nog med vinogradi v Brdih
Bosonogi rekordno na Šenturško goro
LJUBITELJEV BOSE HOJE, ki se zavedajo prednosti hoje brez obuval, je vsako leto več. Vse več ljudi upošteva star pregovor, ki pravi: »Ko pride sveti Jur (23. aprila), se vrže čevlje za dur.« Zato so člani sekcije Škrjančki iz Planinskega društva Komenda organizirali jubilejni, deseti pohod bosonogih na Šenturško goro pod Krvavcem, ki je na nadmorski višini 667 metrov.
Na šest kilometrov dolgo krožno pot z Jurčkove dobrave na vrh in nazaj v Podboršt pri Komendi se je odpravilo 154 pohodnikov. Prvo leto jih je bilo 32, vseh deset srečanj pa se jih je udeležilo osem. Hoja je bila bolj kot po makadamski cesti prijetna po gozdu, k čemur je precej pripomoglo lepo vreme. Pot sta brez težav premagala tudi štiriletni Jošt Šimenc iz Gore pri Komendi in najstarejša udeleženka, 85-letna Ana Zadrgal iz Komende, ki je bila do zdaj trikrat bosa na vrhu. Organizatorji so na cilju pripravili družabno srečanje v Planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi, kjer so razdelili tudi spominske medalje. J. KU.
Hoja brez čevljev je blagodejna za zdravje in počutje, saj pohodnika sili k večji osredotočenosti
Bosih nog med vinogradi v Brdih
Trideseterica, katere skupni imenovalec je bil ta, da so bili vsi bosi, se je z Dobrovega podala na petkilometrski pohod med češnjami in vinogradi. Bosonoga hoja je v svetu trend, ki se širi. V Brdih razmišljajo, da bi uredili posebno traso za bosopetneže in s tem še obogatili ponudbo gričevnatega vinorodnega območja.
"Občutki so bili prijetni. Gre za posebno izkušnjo. Bolj si v stiku z naravo. Resnično si bolj osredotočen na tu in zdaj. Ves čas moraš pozorno gledati predse, biti zbran. Veliko bolj doživljaš trenutek, okolico. Če si obut, si z glavo drugje. S strokovnega vidika pa naj bi bil smisel bosonoge hoje v tem, da stimuliraš živce oziroma točke na stopalih, ki jih sicer ne in to naj bi blagodejno vplivalo na počutje in zdravje," je po pionirskem pohodu bosonogih v Brdih povedal Aljaž Filej iz Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (ZTKMŠ).
Prav ZTKMŠ je na zadnji dan v maju organiziral prvi bosonogi pohod v Brdih, ki se ga je udeležilo nekaj čez trideset pohodnikov. Pretežno iz Brd in Nove Gorice z okolico, prišli pa so tudi iz Istre, s Štajerske in z Gorenjske, kjer je v Šenčurju registrirano tudi prvo vseslovensko društvo Bosa noga, ki ima okrog 180 članov.
Najmlajši bosonogi pohodnik je bil star štiri leta, najstarejša udeleženka blizu 70 let. Tudi sicer so prevladovale predstavnice nežnejšega spola, ki so očitno bolj dovzetne za to.
Med najbolj izkušenimi udeleženci pohoda sta bila Nara Petrovič, avtor knjige Človek - navodila za uporabo, ki se sicer predstavlja kot ljubitelj življenja in že nekaj let hodi bos, ter prevajalec Peter Szabo iz Nove Gorice, ki tudi že nekaj časa čevlje obuje le, ko je to res nujno in je ZTKMŠ-ju z nasveti priskočil na pomoč že pri organizaciji dogodka. Oba sta pred začetkom pohoda na dvorišču gradu Dobrovo na kratko predstavila svoje izkušnje, poglede in zaključke, povezane z bosonogo hojo. Specialist ortopedske kirurgije Primož Humar pa je spregovoril o pozitivnih vplivih bosonoge hoje na držo, sklepe in ostalo.
Po makadamu, travi, asfaltu in blatu
“Morda smo začrtali predolgo pot. Izkazalo se je, daje bila trasa prezahtevna. Prihodnje leto bomo to upoštevali in popravili," je še povedal Filej. Kot koordinator dogodka je že pred dvema mesecema prehodil eno od dveh začrtanih tras, ki sta bili izbrani tudi v sodelovanju s Planinskim društvom Brda. Bosopeti pohodniki so se izpred gradu Dobrovo odpravili v smeri Medane, a so zavili v kotlino med Medano in Fojano, se povzpeli v Fojano, kjer so si privoščili krajši postanek, potem pa so se spustili do vinske kleti na Dobrovem in nazaj do gradu.
“Podlaga na trasi je bila zelo raznolika, od makadama, kjer je bilo najtežje, prek kolovozov in zatravljenih območij ob vinogradih do asfaltne podlage. Malo smo tudi tacali po blatu. Ko si obut, tega ne delaš. Ne pade ti na pamet. V tem primeru pa je šlo za dobrodošel premor po delu prehojene poti,” je še pojasnil Filej in dodal, da so bili med udeleženci večinoma ljudje, ki so se prvič udeležili podobnega dogodka in so se preprosto sezuli in krenili na pot.
Sam se je brez obutve sprehajal šele drugič. “Če nisi vajen, te stopala še cel dan nekoliko pečejo. Ko sem šel prvič testno na pot, sem stopala čutil še naslednji dan. Tokrat ni panike," je še izjavil. Povedal je tudi, da bi radi prihodnje leto na pohod privabili še več ljudi in da se bodo organizacije lotili bolj resno kot letos, ko so šele tipali teren.
“Želja je, da bi naredili produkt Bosa hoja v Brdih in uredili traso za to, ki bi bila ustrezno vzdrževana. To bi pomenilo drugačno doživetje Brd. V svetu je za bosonogo hojo vse več zanimanja, pri nas pa še ne. V Nemčiji in Avstriji imajo prav refleksološke poti po različnih podlagah; po kamenju, mivki, blatu..., kar ima različne učinke na telo," je še razložil.
V čevljih energija zastaja
Na izhodišču in cilju prvega bosonogega pohoda v Brdih, na dvorišču gradu Dobrovo, je bilo poskrbljeno tudi za brezplačno refleksoterapijo, terapevtsko metodo, pri kateri pritiskanje na posamezne cone stopala ali dlani harmonizira celotno telo in tako ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje. Stopalo je na neki način zrcalna podoba človeškega telesa. “Pri nas, ki hodimo v čevljih, ne pride do masiranja teh con, zato energija ne teče. Na živčnih končičih se nabira kalcij, nabirajo se toksini, ki povzroča jo zastajanje energije. Ko ni pretoka energije, je vedno slabše. Bosonoga hoja je antistresna. Pozitivno vpliva na počutje in zdravje ter uravnovešenje vseh sistemov v našem organizmu,” je povedala Branka Kovšca, ki je skupaj s kolegico izvajala refleksoterapije na grajskem dvorišču.
Tudi sama se je udeležila pohoda. Prvič je hodila bosa. “Za nekoga, ki je ves čas obut, je bilo proti koncu poti vse skupaj že na meji vzdržljivosti. Sama nisem imela s seboj čevljev. Nekateri so jih imeli, in ko ni šlo več, so jih obuli. Priznam, da mi je bilo kar težko. Noge so kar žarele, kasneje pa je bil občutek zelo dober,” je svoje občutke strnila refleksoterapevtka in pristavila, da je bilo tudi za njeno področje kar veliko zanimanja in da so si nekateri želeli še več poudarka na tem.
V ZTKMŠ-ju zagotavljajo, da bo pohod bosonogih organiziran tudi naslednje leto. “Zagotovo bom šel zraven. Ta prvi pohod je v meni vzpodbudil željo, da bi šel večkrat kam bos, a ne v službo ali v mesto, ampak ven, v naravo ...” je sklenil Filej.
NACE NOVAK