(1914–2005), zdravnik, društveni delavec, planinski aktivist, publicist se je rodil na današnji dan pred sto leti
Branko Šalamun se je rodil 27. maja leta 1914 na Ptuju. Oče dr. Franjo Šalamun, odvetnik, mati Jelka, roj. Toplak, gospodinja. Osnovno šolo in gimnazijo je končal na Ptuju, maturiral leta 1933. Diplomiral za dr. medicine 31. januarja 1940 na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Specialistični izpit iz pediatrije je opravil v Ljubljani 1944, naslov primarija priznan 1. februarja 1968. Po diplomi služil vojaški rok v šoli za rezervne častnike sanitete v Beogradu, do aprila 1941 zdravnik v planinskem polku v Delnicah.
Po zlomu Jugoslavije se je umaknil iz Zagreba v Ljubljano, kjer je avgusta 1941 dobil službo na Higienskem zavodu, dva meseca pozneje v Dečjem domu. Od srede 1945 do 1950 je bil zdravnik v otroški bolnišnici in kasneje na pedriatični kliniki v Ljubljani, od maja 1945 do 1947 obenem pediater v porodišnici.
Kazensko premeščen v Bosno in Hercegovino. Kot edini pediater v BiH je tam organiziral službo zaščite matere in otroka, vodil otroški dispanzer in pripravil ustanovitev bolniškega oddelka v Mostarju. Po vrnitvi na službeno mesto v Ljubljani je bil konec leta 1950 poklican v Koper, kjer je bil dodeljen oddelku za zdravstvo v jugoslovanski coni B STO. V takratnem obdobju je uspešno sodeloval predvsem z dr. Robertom Hlavatyjem, organizatorjem zdravstva v jugoslovanski coni STO.
Pregled dejavnosti v Slovenskem Primorju:
1951 – je ustanovil otroški dispanzer v Kopru, prevzel posvetovalnice za dojenčke v Kopru, Piranu in Bujah;
1952 – je organiziral otroški oddelek koprske bolnišnice in ga vodil do 1978 leta;
1953 – 1966 – je bil direktor bolnišnice v Kopru (Centralne uprave začasnih bolnišnic v Kopru, Izoli, Ankaranu in Piranu);
1953 – 1962 – je vložil veliko truda v priprave za gradnjo nove bolnišnice za koprsko področje nad Izolo. Odločilno je pripomogel k pozitivnemu uresničevanju te zamisli;
1957 – je dosegel ustanovitev srednje šole za zdravstvene delavce v Piranu in deset let predaval pediatrijo na tej in enaki strokovni šoli v Ljubljani;
1958 – 1965 - je sodeloval pri pripravah za gradnjo mladinskega zdravilišča RK na Debelem rtiču;
1966 – 1968 – je opravljal dolžnost ravnatelja tega zdravilišča;
1983 – se je upokojil.
Sodeloval je na skoraj vseh zdravniških kongresih Jugoslavije in poročal o njih. Bil je urednik Zdravstvenega vestnika. Sodeloval je z društvi zamejskih zdravnikov v Trstu in na avstrijskem Koroškem.
Obširna bibliografija člankov ( 86 poz.) sega od leta 1933 do 2001.
Branko Šalamun je izpopolnjeval svoje znanje pediatrije v naslednjih bolnicah: v Pragi, Parizu, Rimu, Ženevi in Varšavi.
Trimesečni tečaj socialne pediatrije je opravil l. 1956 v Parizu.
Sodeloval je na pediatričnih kongresih v Parizu (1956), San Remu (1961) in Tréboulu (F) leta 1966.
Planinska dejavnost
Kot šolar je Branko Šalamun postal sokolski naraščajnik in mladi planinec. Tako se je povzpel na Triglav prvič z mamo in očetom. Kamniške in Julijske Alpe je prehodil najprej sam, pozneje z ženo in otroki. Planinsko transverzalo je prehodil z mlajšim sinom Andražem v sedmih zaporednih letih od Maribora do Ankarana. Z Romanom Savnikom in Viktorjem Vovkom je opisal primorski del transverzale od planinske koče „Mladika” nad Postojno, preko Sv. Trojice, Vremščice in Slavnika do morja v vodniku Po slovenskih gorah (1958).
Že leta 1953 se je pridružil planinskim zanesenjakom v mladem planinskem društvu na Obali. Dolga desetletja se je družil z primorskimi planinci in obiskoval z njimi gore Slovenije in Makedonije, dvakrat so bili skupaj v Tatrah, dvakrat na Olimpu in enkrat na Kreti.
Bil je aktivist Obalnega planinskega društva v Kopru. Opravljal je številne funkcije v organih društva:
1955 – 1958 nadzorni odbor,
1959 – 1960 član odbora,
1961 – 1963 predsednik,
1964 – 1966 podpredsednik,
1967 – 1968 član odbora,
1970 – 1971 nadzorni odbor,
1981 – 1988 član častnega razsodišča,
1989 – 1999 predsednik častnega razsodišča.
Za svoj življenjski planinski uspeh ja Branko Šalamun štel preprečitev ukinitve primorskega dela planinske transverzale na izredni skupščini PZS 27. januarja 1963.
Za svojo planinsko aktivnost je prejel:
1974 – spominska plaketa PZS ob 60. rojstnem dnevu,
1987 – častni član Obalnega PD v Kopru,
1989 – zlati častni znak PZJ.
Prejel je državna odlikovanja in številna društvena in družbena priznanja:
Red dela, Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
1966 in 1971 – Zveza zdravniških društev Jugoslavije mu je podelila diplomi,
1975 – Obalna delavska univerza v Kopru – plaketa,
1982 – častni član Slovenskega zdravniškega društva,
1985 – častni član ekološke sekcije ZSMP Koper,
1986 – najvišje slovensko zdravniško priznanje – Nagrada dr. J. Potrča,
2001 – častni občan Kopra.
Branko Šalamun je bil poročen z Dagmar Mišo, roj. Gulič (1913 – 2007), umetnostno zgodovinarko, višjo bibliotekarko in v zakonu so se jima rodili:
Tomaž (1941) – umetnostni zgodovinar, pesnik;
Katarina (1942) por. Biedrzycka, slavistka, literarna zgodovinarka, prevajalka;
Andraž (1947) filozof, slikar;
Jelka (1951) por. Vrabec, biologinja, gimn. profesorica.
Branko Šalamun je umrl 25. marca 2005. Pokopan je v družinskem grobu na pokopališču v Senožečah.
Viri:
[S]andin [B]oris, Branko Šalamun, v: Primorski slovenski biografski leksikon, 1989, 15 snopič, s.499-501
40 let delovanja Obalnega planinskega društva Koper, Koper 1989
Ob petdesetletnici delovanja OPD Koper, Kronika za obdobje 1989-1999, Koper 1999
Družinska kronika
Pripravil: Wojciech Biedrzycki