Franci Savenc 12.08.2004 07:46 825 0

Brez znanja, previdnosti in ustrezne opreme je bolje ostati v dolini

Delo, 11.08.04, Trip: Obisk je letos precej skromnejši kot lani - smrtnih nesreč v gorah pa je bilo v tem letu približno toliko kot lani

Brez znanja, previdnosti in ustrezne opreme je bolje ostati v dolini

»Obisk visokogorja (srednjegorja niti ne) je letos po ocenah oskrbnikov in upravljavcev planinskih koč od 30 do 50 odstotkov slabši kot lani. Precej manj je zlasti domačih obiskovalcev,« je povedal Danilo Sbrizaj s Planinske zveze Slovenije; bržkone zaradi slabega vremena vso pomlad pa do konca junija in še pozneje ob koncih tedna, zaradi snega v gorah se dolgo v pomlad in ponekod tudi v poletje, zaradi potresa v Posočju, ne nazadnje pa tudi zaradi visokih cen v planinskih kočah, meni Sbrizaj. »Čeprav: počakajmo na avgust; ta ponavadi definira letni obisk gora.« Obisk je letos torej precej skromnejši kot lani - smrtnih nesreč v gorah pa je bilo v tem letu približno toliko kot lani, je povedal Toni Smolej, načelnik Gorske reševalne službe Slovenije: 17. »Samo v zadnjem tednu so Julijci terjali dve smrtni žrtvi ...« Obema je botrovala krušljiva skala. Dolga in ostra zima je razmočila in razrahljala skale, pa ne zgolj v Julijskih Alpah, ampak tudi v Kamniško-Savinjskih in v Karavankah, opozarja Smolej; del Julijcev je destabiliziral še potres. »Če bo prihodnja zima ista, se gre bati, da se skala ne bo utrdila še več let...« skrbi Smoleja. Sicer pa največ nesrečam v gorah še vedno botruje zdrs (previdnost!), na drugem mestu med vzroki zanje sta letos krušljiva skala in sprožanje in padanje kamenja (»če bi bila v čelada v uporabi pogosteje, bi bila kakšna usodna nesreča manj«, sta poudarila oba, Sbrizaj in Smolej), mnogi se poškodujejo, ko zaidejo z označene poti in niso kos brezpotjem (Smolej: »Teh primerov je vse več: ljudje čedalje raje ubirajo brezpotja, da so sami, a ne obvladajo za to potrebnih alpinističnih znanj!«), nekatere izda telesna (ne)pripravljenost... Sicer je med poškodbami največ poškodb okončin in glave. Že od pozne pomladi pa poznavalci gora svarijo pred snežišči, ki letos na nekaterih osojnih legah v visokogorju kar ne skopnijo: »Četudi so dolga zgolj deset metrov, jih ne gre prečiti brez derez, cepina in čelade,« je že ničkolikokrat posvaril Smolej; »pred kratkim smo reševali hudo poškodovana na snežiščih: zlom noge in hrbtenice ...« Kot je se povedal Smolej, so slovenski gorski reševalci letos izvedli okoli 150 reševalnih akcij - vse se k sreči niso končale s poškodbami.

M. G.