Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Brezvestni planinci so k sreči izjema

NeDelo - Eva Senčar: Planinci ne smetijo: Odpadkov naj ne bi puščali ob poteh ali odlagali v zabojnike v planinskih kočah, ampak jih spravimo v nahrbtnik in odnesemo v dolino

Pohodnikom, planincem in hribolazcem niti ne bi bilo treba prenašati smeti vse do doma. Zabojniki oziroma kontejnerji so tako rekoč na vseh izhodiščnih točkah, kjer so tudi parkirišča, pove Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Res je, da so zabojniki ali smetnjaki tudi v/ob planinskih kočah. A načelo odnašanja s seboj velja kot zlato pravilo.
Visokogorje, hribi in gozdovi so vse manj onesnaženi prav zaradi akcije Odnesimo smeti nazaj v dolino, ki se je začela pred četrt stoletja, so prepričani v Planinski zvezi Slovenije. Narava je torej razmeroma čista. Kaj pa tam, kjer so koče in postojanke?

Zavednost o čisti in nedotaknjeni naravi je v večini obiskovalcev trdno zasidrana, nekateri pa se kljub temu ne zavedajo, da se je, čeprav imajo koče svoje zabojnike, odlaganju odpadkov vanje treba izogibati – ti so namreč nameščeni predvsem za osebje. »Obiskovalec razmišlja, čemu odnesti smeti v dolino, če jih je lažje odvreči v zabojnik v koči,« iz izkušenj pove Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Sami ločujejo plastiko, papir in pločevinke, za katere imajo stiskalnico, organske odpadke pa odlagajo v zaprti železni kompostnik. Tega praznijo enkrat ali dvakrat na leto, ko ga helikopter odpelje do jeseniške čistilne naprave. Sicer pa posebej zbirajo organske odpadke praviloma le koče, ki so še v pasu vegetacije, dom na Kredarici je tu izjema. V času, ko je Triglavski dom poln obiskovalcev, v dolino pošljejo okoli 600 kilogramov smeti, zaradi helikopterskega prevoza pa morajo paziti na čim manjši volumen in težo; iz recimo 100 konzerv nastane 3,5 kilograma težka »palačinka«, tudi plastično embalažo poskušajo dodobra stisniti.

Načeloma tako ločujejo po vseh kočah. Večinoma je za odpadke s koč posredno zbirališče, od koder nato smeti odvažajo na deponijo, kjer zanje poskrbi občinska komunalna služba; recimo na Rudnem polju na Pokljuki je eno takšnih zbirališč.

Kjer do koče vodi cesta, odpadke odvažajo s primernimi vozili, po slabši poti pa s konjsko vprego. Prevoz s tovorno žičnico imata med drugim urejena koča na Krnskem jezeru in Dom na Komni. S Pogačnikovega doma na Kriških podih odpadke z žičnico odpeljejo v dolino Zadnjice, od tam pa v Tolmin. Omenjeni dom je v preskrbi radovljiškega planinskega društva, ki mu pripadata tudi Roblekov dom na Begunjščici in Valvasorjev dom pod Stolom. Z Begunjščice smeti odvozijo s konjem, z Valvasorja pa z vozilom. V društvu so povedali, da je konjska vprega zamenjala helikoptersko preskrbo, kajti konj je »seveda cenovno ugodnejši in ne onesnažuje okolja«. Seveda odpadki iz koč »odhajajo že sortirani«, dodajajo v PD Radovljica. Obenem so notranjost in okolico koč opremili z obvestili, naj pohodniki svoje smeti odnesejo s seboj v dolino.

Zavest planincev se izboljšuje oziroma je na razmeroma visoki ravni, verjame Sašo Hrovat, o tem pa govori tudi podatek, da ob poteh smeti skoraj ni, kar pokažejo očiščevalne akcije. Ena takšnih je bila na Pokljuki, ko so največ odpadkov pobrali ob cesti Zatrnik–Rudno polje. »To kaže na brezvestno odmetavanje smeti iz avtomobila.« Tudi drugje po Sloveniji je podobno, vendar je Hrovat prepričan, da so brezvestni obiskovalci izjema, pravilo pa je, da ljubitelji narave ravnajo vestno in skrbno.

V glavnem imajo vse postojanke in koče urejene čistilne naprave za odpadne vode in fekalije, kar je pravilo že dolgo. Naprave so suhe ali biološke glede na način preskrbovanja postojanke z energijo in vodo ter glede na to, kolikšen je obisk.

Društvo Ekologi brez meja med sistematičnim pregledom nelegalnih odlagališč pregledujejo že znane in sumljive lokacije, ki pa jih je v višjih legah na srečo malo. Vsakdo jih lahko prijavi na spletni strani, po pošti ali mobilni aplikaciji, vendar je ta register poln različnih malih odlagališč, ki se pojavijo, ko pa jih očistijo, se odlaganje ne ponovi.

Na ministrstvu za okolje in prostor razmišljajo, da je k sreči odpadke odvreči na planinah in v hribih tako rekoč nemogoče. Če pa se že zgodi, je najti storilca zelo težko: postopek je drag in inšpektorjev premalo.

Eva Senčar 

NeDelo 22.07.2012

 

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46079

Novosti