Boris Štupar 21.06.2009 07:29 1765 0

»Buta noga«

Polet, pohodništvo - Gregor Šket: Čevlji so najpomembnejši del pohodniške opreme.

Evropejcem, ki pridejo na treking v Nepal, jemlje sapo, ko pri delu opazujejo tamkajšnje vodnike, ki imajo v svojih glavah bolj natančne zemljevide gorskih poti in stezic kot najmodernejše satelitske navigacije. Še bolj jih navdušujejo njihove noge, natančneje stopala. Tam, kjer nežne evropske nožice, ki morajo vsak mesec na pedikuro, varujejo moderni čevlji, opremljeni z vsemi možnimi dihali, lepljivo gumo za boljši oprijem in oporo, ki gležnje drži na svojih mestih, Nepalci kar bosi ali pa obuti v preproste natikače švigajo kot gamsi. Ampak tako pač je. Njihova stopala imajo utrjene podplate, za katere se zdi, kot da bi bili iz najbolj trpežnega usnja. Evropejci se v tem ne moremo primerjati z njimi. Zato nam ne preostane drugega, kot da svoje nožice spravimo v varno zavetje dobrih pohodnih čevljev. Za njih velja nekaj podobnega kot za avtomobilske pnevmatike – jekleni konjiček je lahko še tako poskočen in močan, ampak brez pravih gum je kot nebogljen teliček.
Čevlji so nedvomno najpomembnejši kos pohodniške opreme. So stik s podlago, blažilniki tresljajev, zaščita pred kamenjem, skalovjem in drugimi nevarnostmi ... Prvo pravilo pravi, da se pri čevljih ne splača varčevati. Saj veste, za malo denarja malo muzike. No, pri neprimernih čevljih to lahko pomeni tiščanje, žulje in slabo voljo, ko vas bodo morali sotrpini čakati ali se v najslabšem primeru z vami celo prej vrniti v dolino.
Seveda je več vrst pohodniških čevljev. Osnovni so čevlji za lažje terene. To so zračni, udobni in lahkotni modeli, ki so praviloma nizki do polvisoki in pri hoji gležnju ne dajejo prevelike opore. Podplati so dobro oblazinjeni in predvsem mehkejši in prožnejši kot pri močnejših modelih. Na zgornjem delu so izdelani iz lahkih in zračnih materialov, iz kombinacije sodobnih umetnih vlaken in semiša ali nubuka. Uporabni so v prostem času, na izletih in lažjih in krajših pohodih. Mnogi jih uporabljajo tudi za mestna flankiranja.

V drugem razredu so čevlji za srednje zahtevne terene. Na prvi pogled se jim sploh ne vidi, da so ustvarjeni za nekoliko resnejše podvige. Ampak za ovčjo podobo se skriva prava zver. Znajdejo se tudi v zahtevnejših razmerah. Običajno so nekoliko bolj togi in odporni proti fleksijskim in torzijskim obremenitvam. Poleg tega mnogo bolje oprimejo nogo. So bolj robustni in trpežni, zato se lahko pohvalijo z daljšo življenjsko dobo. Veliko modelov ima zgornjo plast odporno proti vlagi.
Posebna zgodba so čevlji za zahtevnejše terene. So višji in dajejo precej boljšo oporo gležnju, kar pride še kako prav pri hoji po razdrapanem skalnatem terenu. Namenjeni so za ture v visokogorju in na gorskih brezpotjih. Nekateri so primerni tudi za uporabo v zimskem času. Trše oblazinjenje omogoča bolj neposreden stik s podlago, profil podplata in guma sta namenjena skalnati ali snežni podlagi. Zaradi uporabe v skrajnih razmerah so tudi primerno toplotno izolirani. Večina izdelovalcev čevljev te kategorije še vedno prisega na usnje kot glavni material. Nekateri pa se odločajo za kombinacijo modernih materialov, med katerimi so v ospredju nepremočljive membrane iz goreteksa. Pri odločitvi za eno ali drugo pa je še vedno pomemben kompromis med zračnostjo in neprepustnostjo. Dihanje nekaterih modelov je namreč še vedno močno odvisno od vlage v ozračju, drugi pa so na vlago skoraj neobčutljivi. Vedeti pa je treba, da so čevlji z membrano iz goreteksa poleti praviloma pretopli.