Mariborski Utrip, Izlet - Jurij Pivka: Kljub številnim planinskim potem, kočam, smučiščem in hotelom je Pohorje ohranilo svojo lepoto in je nekakšen zgled sožitja človeka in narave.
Pohorski gozdovi bodo očarali vsakogar, ki si je pripravljen vzeti nekaj dragocenih uric in se umakniti v ta vedno zeleni svet.
Svež gorski zrak, mila poletja in številne možnosti za rekreacijo vabijo na Roglo, kjer lahko v tako rekoč vseh letnih časih najdemo kaj zase. Pot do Lovrenških jezer je zelo primerna za nabiranje kondicije tudi v jesenskih mesecih, je nezahtevna in primerna za vso družino. Vsa pot je tudi lepo označena z markacijami in tako ni preveč zahtevna niti za manj vešče pohodnike.
Lovrenška jezera niso 'prava jezera', kot so Triglavska, temveč so pravo visoko šotno barje, ki seje tukaj razvilo pred 8000 leti, po koncu ledenih dob. So ena največjih naravnih znamenitosti Pohorja.
Piknik na razglednih planjah
Po vsej okolici Rogle se razprostirajo planje, visokogorski travniki, ki so posebnost Pohorja. Po njih je imenovan tudi hotel na Rogli. Najdemo jih na najvišjih vrhovih v smeri glavnega slemena, od Rogle preko Jezerskega vrha in Črnega vrha pa vse do Velike Kope. Za mnoge so planje najlepši del Pohorja, tukaj se gozdovi razklenejo in razprostrejo se travniki z le redkimi smrekami, zato so primerne za postanek s košarico za piknik. Planje v okolici Rogle so izjemna razgledna točka - v lepih dnevih pogled seže vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Zanimivo je, da planje niso naravnega izvora. Ustvarili so jih pastirji, ki so že v prejšnjih stoletjih posekali gozdove in s tem ustvarili visokogorske pašnike.
Pot na Lovrenška jezera
Rogla je tudi dober začetek za pot do Lovrenških jezer in na Črni vrh. Pot do jezer je nezahtevna, saj je brez strmih vzponov in v eni uri dosežemo cilj. Pot začnemo kar na parkirišču pri hotelu Planja in hodimo pod sedežnico Planja čez pašnike. Ko pridemo do gozda, bomo našli markacije s smerno tablo za Lovrenška jezera. Prvi del vodi na zahod čez sedlo Komisija (1446 m), kjer so nekdaj ocenjevali kakovost lesa, nato pa hodimo proti severu vse do Lovrenških jezer.
Na sedlu se poti cepijo, držimo se desne smeri (kažipot k Ribniški koči). Po vzponu se v bližini jezer poti ponovno cepijo. Zavijemo desno in po nekaj minutah hoje dosežemo travne planjave, kjer ležijo Lovrenška jezera. Ob jezercih je speljana učna pot, kajti preko močvirnatih jezer se skorajda ne da priti drugače! Tukaj stoji tudi razgledni stolp, od koder lahko vidimo Jezerski vrh, Mislinjski graben, Roglo pa vse do Kozjaka.
Kaj so Lovrenška jezera in visoko barje?
Barja so posebni tipi življenjskega okolja, za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Ta nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem šotnih mahov, ki zaradi pomanjkanja zraka ne razpadejo popolnoma v humus, ampak se v procesu pooglenitve spremenijo v šoto.
Lovrenško barje
Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je dalo tudi ime Lovrenška jezera. Starost jezer cenijo na 8000 let, nastala so po ledenih dobah. Če gre verjeti legendi, živijo v njih povodni možje!
Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 hektarjev je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško-Lovrenška jezera, velikega 522 hektarjev, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.
Ekološki pomen barij
Barja so pomembna kot specifični življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. So rezervoar vode. Velikega pomena so tudi za naravoslovne raziskave kot 'znanstveni arhiv' za proučevanje vegetacije v preteklosti, saj se pelodna zrna (cvetni prah) ohranjajo v šoti tisočletja. Iz analize pelodnih zrn iz različnih globin se da ugotoviti, katere rastline so na tem območju uspevale v preteklosti.
Sonce in vse bolj topli dnevi nas kar vlečejo v naravo. Pohorje nas vabi skoraj vsak dan, ko pogledamo skozi okno. Morda vas prepričam z namigom, da se lahko ob vrnitvi z Rogle ustavite v vasi Gorenje, kjer imajo v gostišču Smogavc čudovit borovničev zavitek in nepozabno gobovo juho.
Jurij Pivka