Janez Pikon: Volja je pot, kljub deževnemu dnevu tudi tokrat vztrajamo in obiščemo hribe v Čičariji, ob meji s Hrvaško nad vasico Zagrad. 
Kraška pokrajina Čičarija je na severovzhodnem predelu prostrane Istre. Severno se drži Matarskega podolja, južno pa je pripeta z Belo Istro. Pokrajina se razprostira jugovzhodno od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem. Dvoje vzporedno dolgih in hribovitih pobočij s številnimi kraškimi brezni in vrtačami, sicer veličastno in zelo pregledno pokrajino, po predelih prekriva (čuma) grmičevje. Oblačno jutro po Primorski, mi pa tokrat kljub deževnemu dnevu vztrajamo in obiščemo hribe v Čičariji, tesno ob meji s Hrvaško in jugovzhodno nad vasico Zagrad.
Slavniku vemo smer samo po orientaciji, kjer mu sledijo nižji in dokaj številni vrhovi, ter visoka, goličava in prostrana pobočja. Omislimo si jih krožno povezati v turo s petimi dokaj visokimi vrhovi. Začnemo na jugovzhodnem robu vasice Zagrad in nadaljujemo v smeri južno na vrh Ostrič (Žabnik, 1056), sledijo Medvižica (1081 m), Razsušica (Glavičorka, 1083 m), Mala Plešivica (Travniški vrh, 953 m), sedlo Velika vrata (760 m), ter severozahodno do sedla Mala vrata (695 m), tu se vzpnemo zahodno na greben in vrh Velika Plešivica (908 m), ter se krožno vrnemo v vasico Zagrad.
Poraščeno pobočje nam služi kot zavetje pred kar močnim dežjem, ki nas spremlja vse do razpotja in vrha Ostrič, tega dosežemo po travniško meglenem, skoraj negotovem pristopu. Gosta megla nam otežuje orientacijo, zato sledimo oznakam po gozdu še bolj pozorno do sedelca, kjer nas oznake vodijo na Medvižico, do ogromnega skalovja, že balvanov na megleni vrh. Nadaljujemo s sestopom do sedla, odkoder po bolje vidni stezi dosežemo še vrh Razsušico (Glavičorka). Danes brez razgleda, ne razgledna gora nam postreže z velikanskim obdelanim kamnom na temenu vrha, odkoder nas vodijo oznake po gozdni poti, mimo balvana z oznako »Kadalo 2010.« Zapiha burja, preneha deževati, odpre se južni pogled na pobočja z razgledom proti morju in Hrvaški. Steza in široki kolovoz z oznakami nas vodijo v strmo pobočje Male Plešivice. Domačini nam ga označijo tudi kot Travniški vrh, golo teme, nižje poraščen s čumo in nizkim drevjem. Z Male Plešivice se spustimo preko razglednega vrha do Velikih vrat. Postanek in zahodno pod vrhom dosežemo vodovodni predor in že smo na prevalu Velika vrata. Severozahodno obidemo široko pobočje Velike Plešivice do sedla Mala vrata in se vzgodno po pašniku povzpnemo na neporaščen vrh Velike Plešivice. Daljši odmor z dokaj lepim pogledom po Čičeriji in dlje po okolici si privoščimo, nato le sestopimo vzhodno preko vrha in pašnika, v smeri vasice Zagrad, kamor se krožno vrnemo do izhodišča, močilo nas je, burja nam je žvižgala okoli ušes, pa tudi z lepimi razgledi nam je bilo postreženo v manj znani pokrajini na južnem robu naše dežele.
Volja je pot, začnemo na jugovzhodnem robu vasice Zagrad in nadaljujemo v smeri južno na vrh Ostrič (Žabnik, 1056), sledijo Medvižica (1081 m), Razsušica (Glavičorka, 1083 m), Mala Plešivica (953 m), sedlo Velika vrata (760 m), ter severozahodno do sedla Mala vrata (695 m), tu se vzpnemo zahodno na greben in vrh Velika Plešivica (908 m), ter se krožno vrnemo v vasico Zagrad.
Janez Pikon