Delo - Mateja Celin: Ovršje Uršlje gore je rastišče redkih rastlinskih vrst in bivališče redkih živali Ogrožajo jih spremenjen način kmetovanja, zaraščanje in množica ljudi
Kotlje – Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so na Ošvenu pripravili posvet o prihodnosti Uršlje gore, katerega namen je izdelati jasno strategijo rabe prostora in razvoja na pobočjih Plešivca. Gozdarji, lovci, lastniki gozdov in kmetje opozarjajo na negativne razvojne trende in nekatere neprimerne rabe prostora na ekološko občutljivem območju Uršlje gore, ki lahko dolgoročno vplivajo na rastlinske in živalske vrste. Med najbolj izrazitimi negativnimi vplivi so zaraščanje negozdnih površin na grebenu Uršlje in s tem krčenje življenjskega prostora za nekatere redke vrste, pomembna dejavnika pa sta tudi širjenje turizma na tem območju in množično pohodništvo.
Gozdarji na pobočjih Uršlje opažajo, da se gora ne spreminja le na videz. Spremembe so vidne tudi v bioloških sistemih, posamezne rastlinske in živalske vrste izginjajo ali pa se pretirano širijo. »Območje Uršlje gore je z vidika Zavoda RS za varstvo narave ena najpomembnejših lokacij v tem delu Slovenije in je vredna posebne pozornosti,« pravi Jurij Gulič iz mariborske območne enote omenjenega zavoda.
Celotno, dobrih dva tisoč hektarov veliko območje najvzhodnejšega izoliranega gorskega osamelca vzhodnih Karavank se ponaša s 26 naravnimi vrednotami. Ovršje Uršlje gore je rastišče redkih, ogroženih, endemičnih ali zavarovanih rastlinskih vrst in združb ter bivališče redkih živali, poudarja Gulič, in mnoge od njih so vezane na travišča na višjih nadmorskih višinah. Z dvigovanjem zgornje gozdne meje in zaraščanjem gorskih pašnikov in travnikov izgubljajo svoj habitat, siromaši in zmanjšuje se število rastlinskih vrst, tudi redkih in zavarovanih, kot je kamniška murka.
Druge rastline, na primer arnika, so ogrožene zaradi plenjenja številnih pohodnikov, planincev in ljudskih zdravilcev. Zato Gulič predlaga dodatne ukrepe, med njimi čiščenje zaraščajočih se površin ter varovanje in opozarjanje ob množičnih shodih na gori, ki jih tukaj ne manjka. Uršlja je zaradi svoje lege med Mislinjsko, Mežiško in Šaleško dolino namreč priljubljen cilj rekreativcev, pohodnikov, športnikov, z najvišje ležečo cerkvijo na Slovenskem pa tudi romarska točka. Kakor ugotavlja Zdravko Miklašič z ZGS, območne enote Slovenj Gradec, bo treba poskrbeti za učinkovit nadzor in preprečevanje vožnje z motornimi vozili ter kolesarjenja v naravnem okolju, na nekaterih gozdnih cestah namestiti zapornice za zagotavljanje mirnih con za divjad ter s tablami in smerokazi usmerjati gibanje planincev in izletnikov.
Čeprav država subvencionira kar 94 odstotkov pašnikov in travnikov pod Plešivcem, je sedem desetin pašnikov že v začetni fazi zaraščanja, kar ogroža obstoj ruševcev. Kmetje pašnike ograjujejo in so zato neuporabni za divjad, ki jo morajo hraniti lovci, sicer uničuje mladi gozd, ki ga je na Uršlji gori le še deset odstotkov. »Zato lahko zaradi stanja gozda, visokih lesnih zalog, zastaranih sestojev in porušenega razmerja razvojnih faz v prihodnje pričakujemo povečanje poseka,« napoveduje Ljudmila Medved, svetovalka za gozdnogospodarsko načrtovanje pri ZGS, »sicer pa so to zelo produktivni gozdovi z bogato lesno zalogo in kakovostnim sortimentom.«
Udeleženci posveta so se strinjali, da bo na pobočjih Uršlje v prihodnje nujno bolj usklajeno in načrtno delovanje različnih strokovnih služb ter sodelovanje vseh uporabnikov prostora. »Gozdarji sami imamo omejene možnosti,« pravi Branko Gradišnik z ZGS, »in lahko le dopolnimo vsebino gozdnogospodarskega načrta. Manjka predvsem usklajevanje lastninskih interesov, ciljev strokovnih služb in interesa širše skupnosti.«
Mateja Celin