Večer v nedeljo, Potepanja: Slovenjebistriško in Framsko Pohorje ponujata številne možnosti za kratke izlete, ...
… tek v naravi in za kolesarjenje. Tako blizu sta Mariborčanom, da ju zlahka spregledajo.
Slovenska Bistrica leži na obrobju jugovzhodnega dela Pohorja, območje občine je naravnost idealno za športne in rekreacijske dejavnosti, kot so kolesarjenje, tek v naravi, pohodništvo in v zimskih mesecih smučanje. Slovenjebistriško Pohorje kaže prijazen obraz z južnimi obronki, kjer najdemo številne kmetije in vasi. Tam poteka tudi podpohorska vinska cesta, ki s svojimi vinotoči oživi vsako jesen. Občina Slovenska Bistrica zavzema območje Polskavske doline, Ložniško dolino, Pohorje in Dravinjsko dolino. Nad tisoč metri nadmorske višine prevlada narava v vsej svoji moči, zlasti eden najlepših pohorskih krajev, Črno jezero.
Pravokoten trg in grad
Zasnova srednjeveškega mesta Slovenska Bistrica je pravokoten trg, od katerega se je naselje širilo na vse strani. Kraj so okoli leta 1300 obzidali in ga na vogalih utrdili s stolpi. Šele na začetku 14. stoletja je dobil mestne pravice. Mesto je utrpelo precejšnjo škodo med turškim ropanjem in tremi požari. Večina stavb izvira iz 18. stoletja in naprej. Razcvet pa je Slovenski Bistrici prinesla železnica med Trstom in Dunajem, množile so se obrti in zaslužki od furmanstva. Na obrobju mestnega trga stoji cerkev svetega Jerneja. Omenja se sicer že leta 1240, a današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Občina Slovenska Bistrica velja za eno največjih v Sloveniji, obsega kar 334 kvadratnih kilometrov, tam živi okoli 30 tisoč prebivalcev.
V centru Slovenske Bistrice je grad, osrednji kulturni in prireditveni prostor v mestu, tukaj so številne stalne razstave, galerija, viteška dvorana in t. i. lodn, trgovina s spominki. Grad se prvič pisno omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu. Leta 1313 je prešel v roke Habsburžanom, nato je bil od 1368. last grofov Celjskih. Leta 1717 so grad kupili grofje Attemsi. V 17. stoletju je bil temeljito preurejen. Sedaj ima večje notranje dvorišče, celotno stavbo varuje izsušen zunanji vodni jarek. Ob gradu sta tudi zapuščen park redkih dreves in gabrov drevored.
Lepote Črnega jezera
Črno jezero ni daleč od Slovenske Bistrice, nujno si ga je treba ogledati. Je naravni rezervat, ki s svojo temno barjansko vodo nenavadno izstopa od okoliških smrekovih gozdov in jezeru daje podobo črnega bisera.
V prejšnjih stoletjih so jezero uporabljali kot umetni zadrževalnik vode za potrebe plavljenja lesa po lobniški riži, po kateri so spravljali les v dolino med letoma 1838 in 1959. Črno jezero spada med redke ekosisteme z nekaterimi ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Tukaj sta doma šotni mah in mesojeda okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) kakor tudi nekatere redke vrste kačjih pastirjev. Črno jezero je šotno barje, ki se napaja iz padavin, obkroža pa ga pas visokega barja s šotnim mahom in ruševjem, ki prehaja v smrekov gozd. Skupaj z Lovrenškimi jezeri in Ribniškim jezerom tvori največje površine visokih barij v Sloveniji.
Tinje in Fram
Zelo zanimiva je vas Tinje, do katere pridemo po nekajminutnem vzponu. Prijetna vasica Veliko Tinje leži na prisojnih pobočjih pod Pohorskimi goricami. Zaradi ugodne lege je tam veliko vinogradov s prečudovitim razgledom po vsej dolini, kmetje pa se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. V antiki je bila v bližini kraja keltska naselbina, še so ohranjeni vodni jarki in nasipi štirih gradišč (tini).
Fram je manjše naselje ob vzhodnem vznožju Pohorja. Leži ob glavni cesti Maribor- Slovenska Bistrica. Nekdaj je bilo tukaj več vodnih žag in mlinov, razvito je tudi oljarstvo, njegova tradicija sega že v leto 1886. Nad naseljem Fram, ki leži ob vznožju Pohorja, najdemo podpohorsko vinsko cesto in številne turistične kmetije. Med najbolj znanimi je kmetija Štern - Pri Kovačniku.
Šum sredi gozda in mogočna jelka
S Pohorja tečejo številni potoki, ki so v neprepustne kamnine ponekod izdolbli prave soteske. Nekatere so težko dostopne in zaradi tega manj obiskane, saj so redke peš poti označene in tako urejene, da omogočajo varen dostop do njih. Na južni strani Pohorja se nedaleč od Slovenske Bistrice spušča potok Bistrica, ki tvori bogat in slikovit niz majhnih slapov, padajočih prek skal. Ob potoku je urejena pot, ki se polagoma vzpenja in vodi skozi sestoje bukev in smrek do ravnic na vrhu planote.
Najvišji slap v soteski je Šum. Visok je pet metrov, kar za slap sredi gozda ni zanemarljiva višina. V njegovi bližini stoji rimski kamnolom, v katerem so Rimljani kopali beli pohorski marmor. Soteska je zanimiva tudi kot edino slovensko nahajališče dveh praproti, kijastolistnega (Asplenium cuneifolium) in nepravega sršaja (Asplenium adulterium). Nad sotesko pri Smogavčevi žagi raste 43 m visoka Maroltova jelka in s svojimi 605 cm obsega velja za najdebelejšo jelko pri nas. Pot je nezahtevna in dobro označena, tudi stene soteske niso nevarno strme. Tako je lahko obisk Bistrice prijetna dopolnitev dneva za vso družino.
Pristna kulinarika
Kulinarika Pohorja je preprosta, pristna domača kuhinja, zanjo so domačini uporabljali raznovrstne sestavine. Sem sodijo jedi, kot so gobova juha z ajdovimi žganci, ajdova kaša, raznovrstne jedi iz divjačine, razne suhomesne pohorske specialitete - v dimnicah dimljena pohorska bunka in divjačinske suhe mesnine. Posebno zanimiv je pohorski lonec ali pohorski pisker. To jed so kuharski mojstri znova obudili na osnovi receptov naših babic. Med sladicami so pogoste dobrote z dodatki gozdnih sadežev, kot so borovnice, brusnice, in z nadevi iz orehov. Izmed sladic sta najbolj znani pohorska gibanica in pohorska omleta, okusne so tudi pohorske palačinke z orehi in brusnicami.
Fotografije:
(1) Pohorska vinska cesta nad Slovensko Bistrico (Založba Roman)
(2-5) Črno jezero (Andrej Petelinšek)
(6) Maroltova jelka (Zdenko Kodrič)
DVEURNI IZLET NA ČRNO JEZERO
Višinska razlika: 163 m (vzpon do Velikega vrha)
Čas: Primerni so vsi letni časi.
Dolžina izleta: Štuhčev dom na Treh kraljih-Črno jezero, 1 ura
Izhodišče: Do Črnega jezera najlažje pridemo iz Slovenske Bistrice. Na glavnem trgu v Bistrici na semaforiziranem križišču zavijemo levo in nadaljujemo do tovarne Impol. Pred njo zavijemo levo proti Tinju (tabla). Po kratkem vzponu nas tabla usmeri desno proti Trem kraljem. Skozi prijetno vasico Veliko Tinje se peljemo v smeri Treh kraljev do Štuhčevega doma, kjer pustimo vozilo. Višina izhodišča: 1181 metrov.
Opis: Pot se prične za cerkvijo Sv. treh kraljev. Čez smučišče se polagoma vzpenjamo proti vrhu smučišč (Veliki vrh, 1344 m), kjer se pot zravna. Skozi gozd v tri četrt ure dosežemo jaso, kjer je razpotje. Zavijemo levo in se v nekaj minutah spustimo do Črnega jezera.
Sestop: Na izhodišče se vrnemo po isti poti. Črno jezero–Štuhčev dom na Treh kraljih: 1 ura. Izlet traja dve uri.
POHORSKA GIBANICA
Sestavine: 50 dag moke, 4 rumenjaki, 1 kocka kvasa, 10 dag margarine, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev sladkor, naribana lupinica ene limone, 1 žlička soli, 5 dag sladkorja
Skutni nadev: 250 g nepasirane skute, 1 kisla smetana, 2 jajci, sladkor po želji; ali orehov nadev: 50 dag mletih orehov, mleko, sneg 4 beljakov, 1 žlica medu, sladkor po želji
Priprava: Presejemo moko v skledo, v sredini naredimo vdolbinico in vanjo vlijemo v toplem mleku razmešana kvas in sladkor. Pomešamo z moko in pustimo malo vzhajati. Ob notranji rob sklede dodamo vse ostale dodatke in sol. Zdaj testo zgnetemo, da postane gladko in se loči od kuhalnice. Vzhaja naj lep čas v pokriti posodi na toplem. Vzhajano testo razvaljamo z valjarjem na pomokanem prtu. Testo damo v namaščen pekač, nato po izbiri dodamo skutni ali orehov nadev. Gibanico pečemo v velikem nizkem pekaču pri 180-200 °C.
Pohorje
Knjiga je izšla pri Založbi Roman. Naročila na www.zalozbaroman.si ali po telefonu 031 364 384 ali roman.kaucic@zalozbaroman.si