Slovenske novice, 04.12.06 - Dejan Ogrinec: Adam Ondro pri trinajstih letih ...
Slovenske novice, ponedeljek, 4. decembra 2006
Finale
Adam
Čudežni deček nad Martina Krpana
Češkega plezalca Adama Ondro so že pred dvema letoma poimenovali čudežni deček – Letos, pri trinajstih, je v plezališču Mišja peč pri Ospu preplezal Martina Krpana, eno od najtežjih smeri na svetu
Taisti fant je pred nekaj tedni, točneje 11. novembra, v našem plezališču Mišja peč pri Ospu preplezal smer z imenom Martin Krpan. Za podvig je potreboval od 10 do 11 poskusov, filmček o tem pa je na spletu, tako da nikakor ne more biti dvoma o uspehu. Smer Martin Krpan je prvi preplezal naš
Jure Golob in ji postavil oceno 9a. Ta zelo močni plezalec je med seboj povezal nekaj tako ali tako najtežjih smeri v tem delu stene in dobil še nekaj več. Še nekaj težjega. In da dodamo: gre za smer v nedvomno najtežji steni pri nas. Dana ocena je obstala (lahko se zgodi, da jo ponavljalci smeri znižajo) in vsem je jasno, da gre za eno od najzahtevnejših smeri na svetu. Koliko je 9a za nekoga, ki ne pleza, je težko razložiti. Po starem sistemu ocenjevanja gre za zgornjo enajsto stopnjo (še pred dvajsetimi leti se je plezalo do največ šeste stopnje).
Maja letos je Jure namignil Adamu Ondri (visok 150 centimetrov, težak 40 kilogramov) na to smer in mu izdal nekaj trikov. Ta se je ni lotil takoj, temveč šele jeseni, ko je za začetek preplezal top smer plezališča Osp, Strelovod, z oceno 8c, in to že v drugem poizkusu. Seveda je že to več kot fenomenalno. Za nameček pa je naslednji dan po plezanju v smeri Martin Krpan, za sprostitev, v Vipavski Beli preplezal še smer Cerko z oceno 8b na pogled – to pomeni, da športnik pride in prepleza smer, ne da bi prej kar koli poskušal. Premagati vse tri smeri takih težavnosti v 14 dneh meji skoraj na čudež. In to pri teh letih, pišejo tudi Avstrijci, kjer je doma David Lama, dve leti starejši in tudi skoraj absolutni zmagovalec vseh športnoplezalnih tekem – med drugim zadnje za svetovni pokal v Kranju.
Kaj je tu čudežnega? Adam je pri 13 letih preplezal Martina Krpana pred očmi drugih plezalcev izjemno lahkotno in opravil tretjo ponovitev smeri. Sicer je potem v rokah (podlaktih) seveda čutil bolečine, da je kar jokal, a vsem se je porajalo vprašanje: kaj bo fant dosegel v plezalnem življenju?
Namreč, Adam bo šele začel pridobivati mišično maso. S tem bo povečeval tudi svojo absolutno moč, že zdaj pa premaguje najtežje smeri na svetu. Kje so torej njegove meje? Kot je zapisal anonimnež na plezalni spletni strani czechclimbing.com v njegovo podporo: »Če je bil Einstein rojen, da nam predstavi teorijo relativnosti, si ti rojen zato, da nam pokažeš nove meje plezanja. Nadaljuj, vztrajaj in premikaj meje nemogočega navzgor!«
Od kod fenomen Adam? Pleza od otroštva. Prve fotografije ga prikazujejo, ko pri štirih letih že lazi po skalah plezališča Osp. Pri sedmih je preplezal smer z oceno 6a, pri osmih je posegel za stopnjo navzgor, potem pa je šlo hitreje kot blisk. Pri desetih je osvojil prvo smer spodnje desete stopnje na pogled in pri enajstih prvo smer spodnje enajste stopnje na pogled (8a+). To ni kar tako! Na splošno se smeri, ki so preplezane na pogled, štejejo kot tisto pravo. Kot največ, kar lahko plezalec doseže. Ob tem, da Adam trenira le dvakrat na teden v telovadnici, brez posebnega načrta, kar tako po občutku, in pleza le občasno med koncem tedna, v naravnih plezališčih. Ne ukvarja se z dieto (najraje ima pico) in sploh ne razmišlja samo o plezanju. »Čisto z veseljem hodim v šolo, pozimi pa deskam na snegu,« poudari. Nobene filozofije, nobenega maksimalnega truda, kar same mu padajo v žep najtežje plezalne smeri na svetu. To je še največji fenomen.
Dejan Ogrinec