Janez Pikon: Topniško gnezdo v temenu votle in razgledne gore, 1522 m nad Železno dolino, Canal del Ferro. 
Severno med Strmo pečjo - (Cimone del Montasio, 2379 m), kjer najvišje pod nebo seže Montaž - (Jôf di Montasio, 2752 m), drugi najvišji vrh Julijskih Alp, proži strme, prepadne stene in grebene proti zahodu med divjima dolinama Reklano in Dunjo, dokler ne dosežejo dna Železne doline - (Canal del Ferro), do tokov reke Bela. V primerjavi z dvatisočakoma je Cuel de la Bareta, 1522 m po višini resda nižja, vendar izredno razgledna gora, zato privlačna gorska točka. Priljubljena, ter v temenu votla gora ni postala le zaradi ugledne bližine, in zaradi številnih prepadnih pobočij nad Železno dolino in sotesko Dunje, predvsem zaradi dobro ohranjenih vojaških steza in mulatjer iz prve svetovne vojne. Razgledna gora Cuel de la Bareta je bila v času vojne topniška trdnjava, kajti iz temena le-te so padale granate na avstrijske položaje po Kanalski dolini.
Preko Rateč in Trbiža do Kanalske doline - (Val Canale) do Železne doline - (Canal del Ferro), med Dunjo - (Dogna) in Raccolano, kjer preko brvi reke Bela, 421 m, nadaljujemo po slikoviti in označeni stezi (619) na razgledni vrh zahodnih Julijskih Alp.
Označena steza (619) nas na južnem bregu reke Bele onstran brvi vodi pod avtocesto in železniško progo ob vasici Cadramazzo, (412 m) v strmo pobočje nad potokom Rio Cadramuzzo, kjer ob kapelici začnemo vzpon v varni razdalji divje soteske in slapov potoka Rio Cadramuzzo in Rio Livinal, vse do razpotja 1200 m, vzhodno ob grebenu Cuel de L'aneit, kjer se zahodno dosežemo daljšo stezo Via Alta, označeno s (620), le-ta južneje seže vse do planin pod Montažem. Stezi (619) sledimo vse do zložnejšega prehoda na (1326 m) in vzhodno do razpadajoče vojaške stavbe pod vršnim grebenom pri (1415 m), kjer je označen odcep na vrh gore Cuel de la Bareta, 1522 m. Obsežne in temne podzemne prostore za topove in posadko si podrobno ogledamo šele po daljšem počitku na gori, ter ogledu panoramskega venca gora med Višem in Montažem s Strmo pečjo in druščino zanimivih in divjih sosednih vrhov.
Z gore Cuel de la Bareta se vrnemo do razpotja na višini 1200 m, kjer po razgledni stezi (620) zahodno nadaljujemo krožno okrog prostrane gore Cuel de L'aneit, (1223 m), kjer prečkamo snežišče in potok Rio Fontanis, ter ob slikoviti škrbini Forca Galandin, (1222 m), z daljšim prečenjem si ogledujemo mogočni zahodni Monte Sflamburg (1347 m) in divjo strugo s potokom Rio di Collelercina pod goro, prehode prostranih pobočij do razpotja, (1150 m) in sestop v vasico Patòc, (772 m), vzhodno ob potoku Rio Patòc nad reko Belo zaključujemo dolgo popotovanje nad sotesko v vas Raccolana, 374 m in po kolesarski stezi na izhodišče slikovite panoramske in zgodovinske poti.
Janez Pikon