Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so tudi letos neprimerna osebna, telesna in duševna pripravljenost, nepoznavanje terena, padec in zdrs, ki sta največkrat pogojena prav s telesno in duševno pripravljenostjo.
Od januarja do začetka oktobra letos se je pri plezanju v slovenskih gorah zgodilo 22 nesreč, smrtno se je ponesrečilo 22 gornikov, težje poškodbe pa jih je utrpelo kar 47. Najpogostejši vzrok za nesreče v naših gorah je še vedno zdrs, opozarja Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. "Razlog je predvsem v neprimerni obutvi in precenjevanju lastnih sposobnosti. Slovenske planinske poti se izredno obremenjene. Skala na njih je obrušena, gladka in premazana s prstjo, kar je idealna kombinacija za zdrs, tudi ob dobri obutvi. Vzrok za zdrs je tudi s kamenčki in peskom posuta skala, ki ob stiku podplata s podlago delujejo kot valjčki. Tukaj so še mokre korenine, jesensko listje. V zimskem času pa nepravilna raba derez in cepina oziroma ljudje marsikdaj tega sploh ne uporabljajo."
Vse več nesreč v slovenskih gorah zahteva dobro usposobljene ekipe reševalcev. Slovenski gorski reševalci so organizirani v društvih GRZS. Teh je v Sloveniji 17 in pokrivajo celoten slovenski alpski svet. GRZS po besedah Šerkezija šteje okoli 7000 prostovoljcev. Tudi zadnjih nekaj dni v septembru je bilo za reševalce zelo dejavnih, saj je dežurna ekipa za reševanje v gorah s helikopterjem kljub slabemu vremenu opravila štiri reševanja. Tik pred sončnim zahodom so v okolici Triglava poiskali in reševali planince, ki so se izgubili, reševali ljudi s hujšimi telesnimi poškodbami in v dolino odpeljali planinca, ki se je smrtno ponesrečil. Slednjemu je spodrsnilo med fotografiranjem, nekaj metrov pod vrhom Prisojnika.
Veliko lahko storimo sami
K temu, da bi bilo v naših gorah čim manj nesreč, lahko prispevamo tudi sami. "V prvi vrsti se moramo obnašati odgovorno do sebe in drugih ljudi. Gore naj nam ne bodo poligon za postavljanje in dokazovanje pred drugimi.
Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti in pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje udeležencev ture. O vsaki turi obvestite partnerja, znanca ... Obvestilo naj vsebuje podatke o nameravani poti, morebitne rezervne cilje in okvirni čas povratka. Priporočljivo je, da za obveščanje uporabite obrazec na koncu koledarčka in ga pustite na vidnem mestu v avtu. Vpisujte se v vpisne knjige na kočah in vrhovih, ki bodo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja."
Če se sami znajdemo na mestu nesreče, je pomembno, da ohranimo prisebnost in ostanemo mirni. S tem pomirimo tudi ostale udeležence. "Ocenimo stanje in zaščitimo sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi. Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti. O nesreči nemudoma obvestimo center za obveščanje na številko 112 ter pri tem navedemo naslednje podatke - kdo kliče, kdaj, kaj in kje se je zgodilo, koliko je ponesrečencev in kakšne so poškodbe ter kakšne so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega reševanja). Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona, UKV-radijske postaje v planinski koči ali preko sistema SAPOGO."
Sanja Verovnik