Dnevnik - Miran Šubic: V Bohinju so nov poskus zakona o Triglavskem narodnem parku lani marsikje sprejeli z olajšanjem. Na Voglu bi lahko zasnežili smučišče, na Pokljuki je zrasel nov tekaški center, spremenjena bo tudi Planica.
| |
 |
|
| |
Triglavski narodni park (Foto: Luka Cjuha) |
|
Posegi v okolje v Triglavskem narodnem parku ali na njegovem robu pa vedno vzbudijo pozornost. V Ljubljani je Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka predstavila pismo, ki ga je naslovila na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, in obenem predstavila razloge za ostro nasprotovanje novemu predlogu zakona.
"Zakon je marsikje v nasprotju z mednarodnimi in našimi predpisi. Prepričani smo, da je v neskladju z veljavnim zakonom o ohranitvi narave, prav tako pa tudi smernicami mednarodne organizacije s tega področja IUCN," je dejala Marija Zupančič Vičar (nekoč direktorica javnega zavoda Triglavski narodni park).
Okoljevarstveniki so z različnimi utemeljitvami podkrepili svoje nasprotovanje in trdijo, da so v dveh letih nastajanja predloga sicer bili povabljeni k sodelovanju, njihovi argumenti pa so bili preslišani. "Če bi sprejeli tak zakon, bi Triglavski narodni park postal tako imenovani papirnati park in ne več stvarno, varovano in zaščiteno območje," trdi Vičarjeva.
Za varuhe in skrbnike okolja je nesprejemljivo, da bi imela Slovenija le še 37 odstotkov zavarovanega območja sedanjega parka nad gozdno mejo. To bi omogočilo različne posege, ki so se že ali se bodo zgodili od Pokljuke do Planice, od predora pod Vršičem do Zatrnika. "Ne moremo sprejeti logike pohlepa sedanje generacije po izrabi dobrin v škodo naslednjih generacij in s tem za uničenje slovenskega dela Julijskih Alp," so zapisali v pismu predsedniku državnega zbora.
Zakon na 55 straneh je odločno predolg, v njem mrgoli prepovedi, ki pa druga drugi tudi nasprotujejo, je v nasprotju z drugimi zakoni in predpisi in še bi lahko naštevali slabosti, ki so jih predstavili včeraj, in ob tem izrazili pričakovanje, da tak predlog zakona ne bo obveljal.
Prvi zakon pred 19 leti
Ljubljana V Okoljskem centru so predstavniki nevladnih organizacij za ohranitev TNP opozorili, da je bil sedanji zakon sprejet leta 1981, 20 let kasneje je bila dodana novela, leta 2003 je bohinjski poslanec Dušan Vučko pripravil nov predlog, ki je bil pet let kasneje dopolnjen in spremenjen predvsem po zaslugi poslanca Jožefa Školča - noben pa ni bil nikoli sprejet. Ponovno spremenjeni predlog izpred dveh let je vlada posredovala v parlamentarno proceduro pred koncem lanskega leta. Sicer pa je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov že leta 1924 sprejel posebno spomenico o TNP. Park obsega skoraj 84.000 hektarjev, v njem pa veljajo različni varstveni režimi, ki že od samega nastanka zakona razburjajo različne javnosti (okoljevarstveniki, lovci, podjetniki in podobno dalje), predvsem pa prebivalstvo, ki mora v njem živeti.
Miran Šubic