SiOL - Manca Čujež: ... v gorah v zimskih razmerah - Gorska reševalna služba Ljubljana
... je v soboto, 18. decembra 2010, organizirala območni Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah, kjer so največ pozornosti doživeli zdrsi in plazovi.
Izobraževanje za več varnosti
Kot je povedal Jani Bele, vodja Dneva varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah, je namen tovrstne akcije v prvi vrsti "… izobraževalni, da ljudje nimajo samo opreme, ampak jo znajo tudi uporabljati, za nameček pa še dobijo nekaj znanja o zimskih razmerah v gorah, o snegu in o zimskih nevarnostih. Vidi se, da je zima med planinci še vedno bavbav, saj smo poleti odpovedovali takšne akcije, ker ni bilo odziva, pozimi pa so vse dobro obiskane."
Sneženje kot na sodni dan v noči na soboto je doma zadržalo marsikaterega navdušenca, ki je želel nadgraditi ali utrditi svoje znanje o zimskem hribolazenju, tako da se je od sto prijavljenih v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu zbralo 60 udeležencev akcije. Šesterica gorskih reševalcev (Jani Bele, Danilo Škerbinek, Primož Štular, Janez Levec, Marko Jurič in Tone Sazonov – Tonač) je svojo prosto soboto namenila izobraževanju v kombinaciji teoretičnih predavanj in praktičnih vaj, da bi bilo v gorah manj nesreč. Leta 2010 je bilo namreč sedem smrtnih žrtev pod plazovi, zdrsi pa so tudi skoraj na dnevnem redu razlogov za posredovanje gorskih reševalcev.
Nadgradnja teorije s praktičnimi vajami
Dopoldanske ure so udeleženci akcije ukaželjno prisluhnili teoretičnim predavanjem o opremi, načrtovanju zimske ture, nevarnostih v gorah pozimi in prvi pomoč pri poškodbah pozimi. Kakovostna osebna in tehnična oprema za gibanje v gorah v zimskih razmerah še ni dovolj, pomembna je njena pravilna uporaba, na zimskih turah pa je nepogrešljiv tudi plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in lopata), ki mu ob bok s svojo revolucionarnostjo stopa ABS-nahrbtnik.
Načrtovanje zimske ture je zahtevnejše, saj se pozimi srečujemo z nizkimi temperaturami, krajšim dnem, zaprtimi planinskimi kočami, manjšim številom ljudi v gorah, pod snegom skritimi markacijami, poledenelimi tehničnimi varovali na poteh, ekstremnejšimi vremenskimi razmerami in s stalno prisotnostjo dveh nevarnosti – zdrsa in plazov, zato je pomembna ocena tveganja pri gibanju glede na nevarnost plazov. Poleg omenjenih dveh nevarnosti planince pozimi ogrožajo še močan veter, megla, snežna slepota, vročinska kap, omrzline in podhladitev, o simptomih katerih in potrebnem ukrepanju so se udeleženci akcije podučili med predavanjem o prvi pomoči pri poškodbah pozimi in o oskrbi ponesrečenih v plazu.
Iz predavalnice pa na sneg – teorijo nadgraditi s praktičnimi vajami na štirih delovnih točkah sveže zasneženega Iga. Udeleženci so se ob uporabi cepina in hoji z derezami tudi ustavljali s cepinom, manever česa je treba ponotranjiti, da se bodo lahko v kritični situaciji pravilno in takoj odzvali. Med preizkusom trdnosti snežne odeje po norveški metodi so spoznali, da je prerez snežne odeje pravi pokazatelj snežnih razmer, ki dopolnjuje vremensko napoved. Med delom na plazovini priložnostno napluženega snega, sondiranjem in odkopavanjem zasutega v plazu so se udeleženci akcije začeli zavedati zahtevnosti dela gorskih reševalcev, ki je bil v soboto pozno popoldne začinjen še s trpkim mrazom, proti kateremu se zdi, da so gorski reševalci že odporni. Iskanje zasutih v plazu z analogno in digitalno plazovno žolno pa je potrdilo, da je pri tem ključna tovariška pomoč, saj 90 odstotkov zasutih preživi le prvih 15 minut po zasutju, ko gorski reševalci še ne dosežejo mesta nesreče. Ravno zato so tovrstne izobraževalne akcije dodaten kamenček v mozaik varnejšega gibanja v gorah.
Znanje, ki ga ni nikoli preveč, bo Gorska reševalna zveza Slovenije letošnjo zimo delila še na kakšnem območnem dnevu varnejšega gibanja, 22. in 23. januarja 2011 pa lahko na Pokljuki ujamete Dneve varstva pred snežnimi plazovi.
Napotki GRZS za gibanje v gorah v zimskih razmerah
- Prvi ukrep zmanjšanja nevarnosti zdrsa je povečanje naše stabilnosti z uporabo pohodnih palic,
- za lažje ture do gozdne meje lahko uporabljamo pohodne čevlje, na katere z lahkoto privežemo štirizobe dereze ali katero od mnogih oblik pohodniških derez,
- za vzpone nad gozdno mejo uporabljamo čevlje s tršim podplatom in dereze z 12 zobmi,
- ko ocenimo, da se ob možnem zdrsu ne bi ustavili varno, pospravimo pohodne palice in v roke vzamemo cepin,
- naučimo se zaustavljanja s cepinom in hoje z derezami. Pred začetkom zimske sezone potrenirajmo oboje na pobočju z varnim iztekom,
- pozorni bodimo na snežene kepe (cokle), ki se nabirajo na derezah,
- naj na to, ali bomo vzeli s seboj cepin in dereze, ne vplivajo snežne razmere na izhodišču za turo, kajti razmere se spreminjajo tako z višino kot s časom,
- spremljajmo podatke o snežnih razmerah, temperaturi in vetru ter poročila o stopnji nevarnosti snežnih plazov. V gore ne odhajamo ob in nekaj dni po obilnejšem sneženju in napovedanih otoplitvah,
- ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju,
- naredimo preizkus trdnosti snežne odeje. Ob povečani nevarnosti prekinimo vzpon oziroma nadaljujmo z gibanjem v varnostni razdalji,
- pred začetkom gibanja po snegu vklopimo in preizkusimo delovanje plazovnih žoln. V nahrbtniku imejmo še plazovno sondo in lopato. Z uporabo teh pripomočkov naj nam ne zraste samozavest,
- do zdaj je najučinkovitejši pripomoček ob snežnem plazu nahrbtnik z vgrajeno zračno blazino,
- naučimo se iskanja s plazovno žolno in pravilnega odkopavanja zasutih. Pri iskanju z žolno odstranimo mobilne telefone,
- pri gibanju v gorah na smučeh se zavedajmo, da to ne vpliva na razmere, zato imejmo s seboj vso potrebno tehnično opremo,
- če ocenimo, da spusta ne obvladamo zaradi snežnih razmer in svojega znanja smučanja, sestopimo peš,
- pri smučanju ob urejenih smučiščih naj nas ne zavede varljiva varnost bližine smučišča, ampak se zavedajmo, da moramo upoštevati vsa pravila za varnejše gibanje v zimskih razmerah.
Poleg naštetega upoštevajmo še nekaj navodil:
• uporabljajmo kakovostno osebno opremo, ki nas varuje pred mrazom in mokroto,
• v nahrbtniku imejmo s seboj dovolj rezervne obleke in tople tekočine,
• ob megli in močnemu vetru raje prekinimo vzpon,
• na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Na zavetrni strani je pod opastjo skoraj vedno plast zbitega snega, ki se pod obremenitvijo sproži v obliki kložastega plazu.
Manca Čujež