11. december je po uspešnem mednarodnem letu gora 2002 generalna skupščina Združenih narodov razglasila za poseben dan, namenjen goram.
V poslanici Združenih narodov je zapisano: »Mednarodni dan gora je priložnost, da oblikujemo zavedanje o pomenu gora za življenje, osvetlimo tako priložnosti kot tudi ovire pri razvoju gorskih območij in gradimo partnerstva, ki bodo prinesla pozitivne spremembe v svetovnih gorskih in hribovskih območjih.«
Osrednja letošnja tema so Gore - ključ do trajnostne prihodnosti, torej razmišljanja o tem, kako dobrine in storitve, ki izhajajo iz gorskih območij ključno prispevajo k trajnostnemu razvoju nasploh.
Gorska območja so zaradi specifičnih geografskih razmer človeku vseskozi predstavljala na eni strani območja številnih naravnih virov, po drugi strani pa območja, kjer sta bila njegova stalna poselitev in preživetje zelo otežena. Poseben pomen svetovnih gorskih območij je tako leta 1999 prvič opredelil trinajsti člen Agende 21 - »Upravljanje občutljivih ekosistemov: Trajnostni razvoj gorskih območij« in bistveno pripomogel k splošnemu zavedanju o potrebi po varovanju in skrbnem načrtovanju razvoja v gorah. V omenjenem členu je med drugim jasno zapisano, da dogajanje v gorah posredno lahko vpliva na polovico svetovnega prebivalstva, zato je nujno posvečati veliko pozornost naravnim virom v gorskih območjih, posebej vodnim virom in biotski raznovrstnosti.
Dejstvo je, da tradicionalni dejavnosti človeka v gorah - pašništvo in lov - v zadnjih desetletjih vse bolj prehitevata turizem in rekreacija. Prav slednja je z vidika hitrega razvoja najrazličnejših aktivnosti za načrtovalce trajnostnega razvoja gorskih območij največji trn v peti, saj že dolgo ne ge več zgolj za tradicionalne oblike gorništva (hoja, plezanje, turno smučanje), ampak se morajo soočati z vedno širšim naborom aktivnosti, ki so posledica hitrega razvoj tako opreme kot tudi znanj o gibanju na prostem. O njihovih vplivih na krhko in občutljivo gorsko okolje pa vsaj na začetku lahko bolj ali manj ugibamo.
Dandanes je eden največjih izzivov, s katerimi se srečujemo pri trajnostnem razvoju gorskih območij, predvsem množičen obisk, ki je na eni strani problematičen z vidika varovanja gorskega okolja, po drugi strani pa zagotavlja bodisi preživetje ali vsaj dodaten vir zaslužka za prebivalce številnih svetovnih gorskih območij in seveda tudi pri nas. Poleg množičnosti, ki že sama po sebi prinaša številne negativne pritiske na gorsko okolje, le to obremenjuje tudi navade, ki jih obiskovalci gora s seboj prinašamo od doma.
Naj bo ob letošnjem praznovanju dneva gora tako v naših mislih kot tudi v dejanjih predvsem spoštovanje gorskega okolja, morda nabor idej, kako obvarovati mir v gorah, ki ga tako zelo iščemo in cenimo in hkrati tudi spoštovanje tistih, ki v gorah živijo iz dneva v dan, bolj ali manj trajnostno.
Irena Mrak,
načelnica Komisije za varstvo gorske narave PZS