AK Črna - Igor Radovič: ... Ko se je včerajšnji dan prelomil v današnjega smo se iz Krme vrnili; Zdenč Žagar, Rok Barbič, Jan Špiler (AK Ravne) in jaz. Plezali smo v Debeli peči, ki vsaj mene verjetno ne bo več videla.
Debela peč 2. del
Razdelili smo se v mladostno zagnano navezo Roka in Jana ter veteransko Zdenča in mene. Z Zdenčem bova novembra dopolnila 117 let.
Veterana sva se namenila v veliko klasiko – kam drugam, kot v smer Jesih – Potočnik. Vse je potekalo gladko do vršne stene. Tisto ključno oz. najtežje mesto smeri (po Tinetu) v obliki gladkega navpičnega kamina, ki naj bi ga preplezal z napornim gvozdenjem je prava uživancija z odličnimi oprimki. Nama se je zdel ključen tisti raztežaj nad gladkim žlamborjem. Ocenjen s trojko naj bi bil po najtežjem mestu le še uživaško plezanje. V izpostavljeni steni, kjer se z Zdenčem sicer počutiva dobro, je varovanje zelo slabo, plezanje pa daleč od kake šodraste trojke. Ko sem uredil varovališče sem poklical Zdenča, naj pride pogledat, da mi ne bi očital, da sem obrnil v “trojki”. Hitro se zediniva v odločitvi, da po tistem nevarnem pečovju v najinih letih ne bova tvegala.
Spustila sva se nazaj nad “najtežje” mesto smeri ter jo po drnastem in skrotastem svetu v treh raztežajih ubrala na SV greben ter po južnih pobočjih in grapi na vrh Debele peči. Po tej varianti je gotovo že kdo plezal. Midva sva jo ocenila z III/II, 120 m. Tudi tukaj je plezanje mestoma kar napeto (beri naloženo, krušljivo in spolzko), a sem in tja si lahko urediš zanesljivo varovanje na kakem macesnu.
Da bi si skrajšala sestop sva upoštevala Tinetov nasvet in se po strmi dolini spustila proti lovski poti. Odsvetujeva! Pot zahteva veliko previdnosti in več časa kot udoben sestop po markirani Kovinarski poti v Krmo, kar sta potrdila Rok in Jan.
Srečno, bratranca Zdenč in Cigi
Debela peč 2. del oz. kaj je tam plezala skoraj 70 let mlajša naveza
Rok Barbič: Kot je v prejšnji objavi opisal načelnik, sta v Debeli Peči lezli 2 navezi. Najina kar nekaj desetletij mlajša naveza se je podala v sosednjo smer s karakterističnim imenom Severovzhodni raz IV+ / III-IV, 500m. Po vstopnih nekaj nenavezanih cugih sva se poslovila od starejših pobu in jo mahnava levo navzgor proti razu. Plezanje samo je mešanica relativno dobre skale, krša in trave. Po dolgih urah sva tudi midva izstopila in nadoknadila nekaj časa pri sestopu. Tako, da smo pir na koči spili skupaj.
Špilč ml. in Rok