Dnevnik - Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU - Po ivju lahko prepoznamo smer vetra v času njegovega nastajanja
Dnevnik, sreda, 09.01.2008 - Prosti čas
LJUBLJANA - Medtem ko razmišljam, kako bi začel prvi prispevek v novem letu, se spominjam zdaj že legendarne pesmi skupine Buldožer Novo vr(ij)eme z refrenom: »Novo vreme, staro stanje – isto sr...!«
Ampak pesem je govorila o nekdaj težkih, »rdečih« časih, rdeča nit naše rubrike pa je tisto vreme, ki v veliki meri kroji naše vsakdanje oblačenje in razpoloženje. Z novim letom je prišlo nad nas tudi »novo« vreme, namesto vzhodnega mrzlega in suhega »ričeta« smo spet pod udarom zahodne vlažne in sorazmerno tople »mineštre«.
Po ivju lahko prepoznamo smer vetra v času njegovega nastajanja
Ko smo med novoletnimi prazniki ravno odkrili, koliko naravnih drsališč je v osrednji in vzhodni Sloveniji, se je začel na ledu nabirati dež. Nekaj je bilo tudi žledu, a razen povečanega dela na urgenci drugje ni bilo večje škode, saj je bil prehod iz mrzlega v toplo postopen. Kaj natančno nam bo prinesla včerajšnja črna luna, ki je nastopila točno ob 12.30, še ne vemo.
Od petka se bo kar »vremenalo«, vendar po nižinah za zdaj še ne bo snega. Julijske Alpe in njihovo južno predgorje ter predalpska hribovja zahodne Slovenije pa bodo dobili kar lepo snežno pošiljko. Resda z zamudo, pa vendarle.
Dnevi ivja
Kot smo že lahko prebrali izpod za to pristojnega peresa, je bil zadnji mesec minulega leta malo prehladen in precej presuh glede na dolgoletno povprečje. Spet pa se je v nižine osrednje, vzhodne in severovzhodne Slovenije vrnila megla. Lahko bi rekli, da smo imeli opraviti z »mrzlo« meglo, saj je bila marsikje na navedenih območjih pod meglenim pokrovom kar polovica decembrskih dni ledenih.
Ravno smo se navadili na mraz, ko se je v začetku novega leta otoplilo. Temperaturni skok sicer ni bil tako izrazit, je pa precej bolj nadležna megla pri temperaturah okrog ledišča in malo nad njim. Pokrajinsko podobo nižin minulih novoletnih praznikov je poleg naravnih drsališč in megle zaznamovalo ivje. Imeli smo pravi festival ali dneve ivja, če ne pred domačim pragom, pa malce višje na bližnjih vzpetinah.
Zaradi mraza se je podlaga hitro ohladila, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za nastanek ivja. Manjkale so le še drobne podhlajene kapljice vode, ki pa so prišle z meglo in so poskrbele, da so se drevesa, grmi, trave, krtine, žice, vrtne gredice, skale in podobna »telesa« na prostem spremenili v ivnate prikazni.
Čvrsta in krhka različica
Ivje ni nič drugega kot ledeni kristali na ohlajenih predmetih, ki nastanejo s hitrim primrzovanjem podhlajenih drobnih kapljic. Kot trdo ivje poznamo bolj čvrste ledene kristale. Ti nastanejo, ko prinese po zraku močan veter drobne vodne kapljice, ki primrznejo na pod ledišče ohlajene predmete. Krhki različici ivja, pri kateri imamo opraviti z lahkimi ledenimi peresci in iglami (odstranimo jih lahko že z močnejšim pihom), pa pravimo mehko ivje.
Tovrstnih kristalov, ki nastajajo iz vodnih hlapov in podhlajenih kapljic predvsem v brezvetrnih legah, je bilo v drugi polovici decembra na pretek tudi po zamegljenih in neprevetrenih dolinah in kotlinah. Trdo ivje najdemo na prevetrenih mestih, predvsem pa na sedlih, slemenih in grebenih. Značilnost trdega ivja je enosmernost, saj raste proti vetru, medtem ko je mehko ivje »večsmerno«.
Medtem ko je mehko ivje predvsem »okrasna« tvorba, nam jo lahko trdo precej zagode. Na takih mestih je večja nevarnost zdrsa, pri plezanju pa »zmanjka« zanesljivih oprimkov. Zdaj, ko poznate osnovni vrsti ivja, ju ne bo več težko razlikovati. Pa vendar bo najbolje, če se odpravite na teren, ko bodo spet ivnate vremenske razmere. In ne pozabite prisluhniti, ko boste naleteli na površini snežne odeje na mehkem ivju podobne kristale površinskega sreža.
Miha Pavšek