Delo.si: Letošnja sezona v gorah je bila nekoliko varnejša kot prejšnja leta.
... da bodo z novim letom uspeli vzpostaviti stalno dežurstvo reševalnih ekip
Kranj - Letošnja sezona v gorah je bila nekoliko varnejša kot prejšnja leta, veliko nesreč pa se še vedno zgodi zaradi nepoznavanja terena ter neprimerne pripravljenosti in opreme, pravi Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Predsednik zveze Igor Potočnik upa, da bodo z novim letom uspeli vzpostaviti stalno dežurstvo reševalnih ekip, piše STA.
Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS, je na današnji novinarski konferenci v Kranju še pojasnil, da so gorski reševalci do novembra posredovali v okoli 370 akcijah. V enakem obdobju lani je bilo reševalnih akcij približno 20 več, v letih 2011 in 2012 pa so jih našteli prek 400.
Letos je bilo znatno manj reševanj padalcev, povečalo pa se je število reševanj alpinistov, tudi nepoškodovanih, je dejal Bele. Ti se po njegovih besedah namreč odpravljajo v plezalne smeri, za katere niso dovolj psihično in fizično pripravljeni. Nekateri alpinisti so v steno vstopili prepozno; prehitela jih je tema in sledila so zahtevna nočna reševanja. Spet drugi so preplezali neko smer, a niso vedeli, po kateri poti se vrniti v dolino, je pojasnil Bele.
Ena od smrtnih nesreč se je zgodila v ferati na Gonžarjevi peči pri Velenju. Kot je povedal Bele, je moški, ki je v nesreči umrl, uporabljal doma izdelan samovarovalni komplet, ki ga je tudi napačno vpel. Izpod plazov so reševalci letos v šestih nesrečah odkopali tri mrtve planince.
Skupno se je do 30. novembra zgodila 301 gorniška nesreča, še 104 pa so se zgodile pri drugih, večinoma športnih dejavnostih. Kot je poudaril Bele, se je letos povečal odstotek gorniških nesreč; v njih je umrlo 13 ljudi.
Najpogostejša vzroka nesreč sta padec in zdrs
Veliko akcij reševalci opravijo zaradi nepoznavanja terena, najpogostejša vzroka nesreč pa sta padec in zdrs. Povečalo se je število nesreč zaradi neprimerne opreme. Večina nesreč se še vedno zgodi v poletnih mesecih in ob vikendih, precej pa jih je bilo tudi med tednom. Največ reševalnih akcij so opravili v bohinjski postaji GRS.
Bele je podal tudi nekaj napotkov za varno zimsko hojo v gore. Zelo pomembne so primerne dereze, cepin in plazovna žolna. Neprimerna kombinacija pa so pohodne palice in cepin, je opozoril.
Helikopter so reševalci uporabili v 40 odstotkih reševalnih akcij, zdravnik pa je bil prisoten v 44 odstotkih akcij. Predsednik zveze Potočnik je izrazil upanje, da se bodo z ekipami helikopterske nujne medicinske pomoči (HMNP) uspeli čim prej dogovoriti, da bi že z novim letom začeli dežurati skupaj.
Tako bi v ekipah čez vse leto zagotovili tudi prisotnost zdravniškega osebja in letalca reševalca, reševanje pa bi potekalo hitreje. V Sloveniji ne glede na priporočila EU, ki HMNP opredeljujejo kot komercialno dejavnost, v zraku ostajajo zrakoplovi Slovenske vojske in policije, je poudaril Potočnik.
Opozoril je še, da je država začela rezati tudi sredstva za delovanje GRZS. V primerjavi z letom 2012 bo zvezi v prihodnjem letu predvidoma na voljo za desetino sredstev manj. Oprema za gorsko reševanje je draga, zaradi vedno novih športov in s tem povezanih novih načinov reševanj pa jo je vsako leto treba posodabljati, je dodal.
Ob tej priložnosti je predsednik GRZS napovedal tudi dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki jih zveza organizira konec januarja in bodo namenjeni tudi navadnim planincem.
Ba. P.
Delo, Slovenija, str. 11 - Marjana Hanc
Ljudje se gredo še vedno radi raziskovalce
Bilanca gorskih reševalcev - Manjkrat na pomoč padalcem, večkrat alpinistom Skupno stalno dežurstvo
Kranj – »Zakaj je statistika letos ugodnejša v primerjavi s prejšnjimi leti, se podrobneje še nismo ukvarjali, ampak dobro, da je tako,« je včeraj povedal Jani Bele iz Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Gorski reševalci so letos do konca novembra opravili 368 reševalnih akcij, do konca leta pričakujejo, da jih bodo približno 380.
Precej manj kot lani, za 30 intervencij, je bilo reševanj padalcev. V GRZS ugibajo, da na Tolminskem verjetno niso organizirali toliko tekmovanj, oziroma, da so takrat, ko so pri nas pihali neugodni vetrovi, na Madžarskem, Poljskem in Češkem pustošile poplave in adrenalina željni tuji turisti niso v tolikšnem številu prišli k nam.
Prva smrtna nesreča pri gorskem kolesarjenju
Po drugi strani pa so imeli reševalci več dela z reševanjem alpinistov, ki so jim morali pomagati 30-krat več kot ponavadi. V GRZS opozarjajo, da ti niso bili dovolj usposobljeni, kajti velika razlika je trenirati v plezališču ali plezati v dolgi in krušljivi steni. »Več zahtevnih nočnih reševanj so morali reševalci opraviti tudi zato, ker so alpinisti prepozno vstopili v steno, bivakirati le v kratkih majicah pa seveda niso mogli, zato so poklicali na 112 ... No, dobili smo tudi klic, ko se alpinist po preplezani zahtevni steni ni znal vrniti v dolino,« je povedal Jani Bele.
Reševalci pa so posredovali tudi v 29 primerih, ko ponesrečenim ni bilo več pomoči, med smrtnimi žrtvami pa je bilo 13 gornikov. Trije so letos umrli v plazovih, sploh prvič pa so imeli smrtno nesrečo pri gorskem kolesarjenju. Porušilo se je tudi razmerje med vrstami nesreč. Običajno se 60 odstotkov nesreč zgodi pri planinskih dejavnostih, 40 odstotkov pa pri neplaninskih. Letos pa so do konca novembra zabeležili 301 gorniško nesrečo in 104 druge. To pomeni kar 74 odstotkov nesreč pri planinskih dejavnostih. Veliko povečanje je pri nesrečah pri hoji po brezpotju in turnem smučanju ter plezanju. V gorskih nesrečah je bilo udeleženih 277 domačih planincev (68 odstotkov) in 129 tujcev iz 23 držav, med njimi je bilo največ Italijanov (39). Od 29 smrtno ponesrečenih so bili štirje tujci.
Za gorske reševalce manj denarja
Največ nesreč je julija in avgusta ob sobotah in nedeljah med 12. in 16. uro, najpogostejši vzroki zanje pa so padec in zdrs, nepoznavanje terena in neprimerna oprema. »Ljudje se gredo radi raziskovalce. Če hodimo po markirani poti, vendar pet minut ne opazimo markacije, se vrnemo in znova poiščemo pot, ne pa da hodimo eno ali dve uri, ker se nam zdi, da smo na pravi poti,« svetuje Bele.
Letos je največ, 62, reševalnih akcij opravil GRS Bohinj, z 58 jim sledi Tolmin, Kamnik s 33 in Bovec z 32 akcijami. Helikopter so uporabili v 40 odstotkih reševalnih akcij, zdravnik pa je bil navzoč v 44 odstotkih akcij. Predsednik GRZS Igor Potočnik je včeraj opozoril na krčenje sredstev, ki jih država namenja zvezi. Vsaj 100.000 evrov ali deset odstotkov manj kot leta 2012 bo na voljo, kar je nesprejemljivo glede na to, da je oprema za reševanje draga in da bi nujno morali zamenjati več starih vozil. Dejal je, da si želi, da bodo po letu in pol dogovarjanj na ministrstvu za zdravje januarja z ekipami helikopterske nujne medicinske pomoči vzpostavili skupno stalno dežurstvo reševalnih ekip.
Obisk gora v zimskih razmerah
Najpomembnejši ukrep za zmanjšanje nevarnosti zdrsa je uporaba pohodnih palic, za vzpone nad gozdno mejo pa uporaba čevljev s tršim podplatom in derez z 12 zobmi. Ob oceni, da se ob zdrsu ne bi mogli ustaviti varno, pospravimo pohodne palice in v roke vzemimo cepin. Prav pride tudi znanje iskanja s plazovno žolno in kako pravilno odkopati zasute. V nahrbtniku naj bo plazovna sonda in lopata, vendar reševalci opozarjajo, naj zaradi teh pripomočkov ne zraste samozavest. Svetujejo, da se »navadni planinci« januarja udeležijo tečaja na dnevih varstva pred snežnimi plazovi na Pokljuki.
Marjana Hanc
Foto Miljko Lesjak GRS Tolmin
V gore le s primerno opremo
Gorenjski Glas - Jasna Paladin: Gorski reševalci opažajo, da so tudi pozimi gore vsako leto bolj obiskane, zato v teh dneh še posebej opozarjajo na pravilno uporabo zimske opreme. Reševalnih akcij v letošnjem letu je bilo nekoliko manj kot lani, je pa bilo občutno več reševanj nepoškodovanih alpinistov.
Kranj – »Bali smo se, da bomo nadaljevali trend zadnjih dveh let, ko smo našteli po več kot 400 reševalnih akcij letno, a je statistika letos k sreči boljša in upam, da bo pri tem ostalo tudi v prihodnje. Do konca leta pričakujemo, da bo reševanj skupno okoli 380. Precej manj kot lani, za trideset intervencij, je bilo reševanj padalcev, a predvsem zaradi manj organiziranih tekmovanj na Tolminskem, smo pa imeli zato več dela z reševanjem alpinistov in to nepoškodovanih. V stene se podajajo slabo usposobljeni ter psihično in fizično nepripravljeni za smeri, ki se jih lotevajo. Veliko trenirajo v plezališčih, kjer hitro premikajo meje, a razmere v velikih stenah so zaradi višin, krušljivosti in izpostavljenosti nekaj povsem drugega. Imeli smo tudi več zahtevnih nočnih reševanj, ker so se plezalci v stene podali prepozno in brez opreme za bivakiranje. Ali pa steno preplezajo, potem pa se ne znajo vrniti v dolino in preprosto pokličejo reševalce,« je izpostavil predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele in kritično nadaljeval, da je nesreč vse več tudi zato, ker planinci vse raje hodijo po brezpotjih in se gredo raziskovalce.
Statistika letošnjega leta še kaže, da je bilo v gorah 29 smrtnih žrtev, od tega 13 gornikov, da med vzroki prevladujejo padec, zdrs in nepoznavanje terena, da je helikopter sodeloval v štiridesetih odstotkih reševalnih akcij, da se največ nesreč zgodi ob koncu tedna in med 12. in 16. uro in da so gorski reševalci v reševalnih akcijah porabili več kot osem tisoč ur. Letos največ (62) reševalnih akcij so opravili v GRS Bohinj, sledijo GRS Tolmin, Kamnik, Bovec, Mojstrana in Kranjska Gora.
Kljub požrtvovalnemu in obsežnemu delu pa se tudi gorski reševalci soočajo s krčenjem sredstev. Kot je povedal Igor Potočnik, predsednik GRZS, imajo v primerjavi z letom 2012 na razpolago že za okoli 100 tisoč ali 10 odstotkov manj denarja. Je pa zadovoljen, da bodo po letu in pol dogovarjanj z ministrstvom za zdravje januarja le vzpostavili skupno stalno dežurstvo reševalnih ekip z ekipami helikopterske nujne medicinske pomoči.
In še nasveti za obisk gora pozimi? Najpomembnejši ukrep za zmanjšanje nevarnosti zdrsa je uporaba pohodnih palic, za vzpone nad gozdno mejo pa uporaba čevljev s tršim podplatom in derez z 12 zobmi ter cepina. Pazimo na snežne plazove in uporabljajmo plazovni trojček (žolno, sondo in lopato). Upoštevajte tudi, da so pozimi dnevi krajši, temperature nižje, markacije skrite pod snegom, koče pa večinoma zaprte.
Jasna Paladin