Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovensko vojsko pomaga upraviteljem ekoloških planinskih koč pri prevozu tovora.
Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je pred dnevi na podlagi sklenjenega dogovora s Slovensko vojsko (SV) objavila razpis za uporabo helikopterskih prevozov za ekološko sanacijo planinskih koč v letošnjem letu, v katerem je predvidenih do 15 ur poletov helikopterja SV za prevoz materiala.
Več društev, več ur letenja
Načelnik gospodarske komisije PZS Aleš Glavnik je povedal, da je razpis namenjen planinskim društvom, ki upravljajo planinske koče I. in II. kategorije. "Kočam I. kategorije je namenjenih deset ur helikopterskih poletov oziroma prevozov, za koče II. kategorije pa pet ur, vendar se lahko v primeru neizkoriščenosti ur v posamezni kategoriji helikopterske ure prenesejo v drugo skupino," pojasnjuje Glavnik. Posamezno planinsko društvo bo lahko koristilo največ dve uri helikopterskih poletov, v primeru neizkoriščenosti pri drugih društvih pa tudi več. Načelnik svetuje, da se na razpis prijavi več planinskih društev, saj v takšnem primeru dobi prijava pri ocenjevanju dodatno število točk. "Ocenjevanje vlog je razdeljeno na več kriterijev, saj je točkovni sistem namenjen vrednotenju investicij na že obstoječih planinskih objektih. Ocenjujejo med drugim čiščenje odpadnih voda, energetsko oskrbo, ukrepe za varčevanje z energijo in ravnanje z odpadki, pomembne so tudi že dokončane začete investicije ter sodelovanje s PZS pri izvajanju njenih projektov in izpolnjevanje vseh obveznosti do PZS," je razložil Glavnik.
Odločilni lokacija in dostopnost
Zdenka Mihelič iz PZS razlaga, da planinske koče delijo na tri kategorije, ki so nadomestile nekdanje pojme. V prvo spadajo tako imenovane visokogorske planinske koče (nad 1500 metri nadmorske višine), v drugi so sredogorske (do 1500 metrov nadmorske višine) in v tretji kategoriji nižinske koče. "Kategorizacijo planinskih koč je izdelala Gospodarska komisija PZS, potrdil pa jo je Upravni odbor PZS v letu 1993. Pri razvrščanju koč v kategorije sta bila odločilna predvsem dva kriterija, in sicer lokacija ter dostopnost. Pri lokacijskem kriteriju namreč smatramo, da so visokogorja v Sloveniji, kot so Julijske Alpe, Karavanke ter Kamniške in Savinjske Alpe, pomembna za vse člane planinske zveze, saj je obstoj planinskih koč v teh gorah zanimiv za vse, medtem ko so koče v sredogorju večinoma lokalnega pomena. Dostopnost do planinskih koč je razvidna tudi iz planinskih kart, saj se šteje, ali traja dostop do planinske koče več kot eno uro, če je višinska razlika med izhodiščem in kočo več kot 300 metrov oziroma vodoravna razdalja več kot štiri kilometre. Podatke o dostopnosti posreduje planinsko društvo, ki upravlja kočo," je dejala Miheličeva. Poudarila je, da sta za kategorizacijo pomembna tudi oskrbovanost in odprtost planinske koče, saj je med drugim za člane PZS namreč nadvse pomembno, da so koče odprte čim dlje. "Ker podaljšanje oskrbovanja v primeru manjšega obiska draži upravljanje, se priporoča, da je v koče možen dostop tudi takrat, ko ta ni oskrbovana. Tak način zahteva sicer določene preureditve obstoječih koč in so zato potrebna dodatna sredstva, a je mišljeno, da upravljavec koče posreduje ključe skupini obiskovalcev PZS, ki želi obiskati kočo ali ji priskrbi spremstvo. Gre predvsem za odpiranje koč v pozni jeseni in zgodaj spomladi, zato ta kriterij zagotavlja najmanjši obseg oskrbovanosti," pojasnjuje Miheličeva in o naslednjem kriteriju, ki so ga poimenovali Odprtost, pove, da je za obiskovalce gora vso leta pomemben dejavnik ta, da so koče odprte vselej, pozimi pa najmanj ob sobotah, nedeljah in praznikih ali vsaj v času letne in zimske sezone. Koče, ki bodo odprte dalj časa, tako Miheličeva, naj bi imele več možnosti za podporo PZS, kar je pomembno oziroma spodbudno za urejanje zimskih sob pri vseh postojankah. Če se pri kakšni koči tovrstno razmerje spremeni, lahko ta preide iz nižje kategorije v višjo ali obratno.
Gabrijel Toplak