Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Tudi otroci in mladostniki so pogosti obiskovalci gora in prav je tako. Za še večje zanimanje za gore med mladimi si s posebnimi programi prizadevajo tudi pri Planinski zvezi Slovenije.
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je nedavno prenovila programa Ciciban planinec in Mladi planinec ter ob tej priložnosti pripravila posebno predstavitveno spletno stran, ki mlajšim ljubiteljem gora poleg predstavitve programov in novih dnevnikov ponuja tudi slikovne materiale ...
Na vprašanje, kakšen je osrednji namen omenjenih programov, njuna avtorja Borut in Matej Peršolja odgovarjata: "Planinstvo je celovita in ne samo izletniška dejavnost, zato v obeh programih povezujemo različne vsebine (programa Ciciban planinec in Mladi planinec, Planinska šola, državno tekmovanje Mladina in gore, redno delo planinskih skupin v vrtcih in šolah ...) z izletniško dejavnostjo v nedeljivo in smiselno celoto. Hkrati pa izlete, pohode, ture, turne smuke in planinska orientacijska tekmovanja tudi vsebinsko opredeljujemo tako, da ob športno gibalni vsebini uresničujejo tudi druge cilje planinske organizacije." Programa vodi in usmerja PZS oziroma komisija za delo z mladimi - Mladinska komisija, izvajajo pa ga mentorji planinskih skupin na šolah in vodniki PZS v društvih oziroma mladinskih odsekih. "Če se čutijo usposobljeni in imajo dovolj gorniških znanj ter izkušenj, ga lahko izvajajo tudi starši."
Do znanja z načrtnim in večletnim delom
Dolgoletna praksa kaže, da znanja za varnejše in doživetij polnejše obiskovanje gora ni mogoče pridobiti mimogrede, s kratko pripravo pred izletom, ali zgolj z enkratno udeležbo na izletu bodisi v taboru, trdita sogovornika. Tako kot za vsako področje človekovega delovanja je tudi za planinstvo potrebno načrtno, sistematično in večletno delo. "S programoma udeleženci pridobijo uporabno planinsko znanje, veščine in izkušnje, ki jim med drugim omogočajo varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah, celovito doživljanje in soustvarjanje planinstva, kakovosten in postopen osebni planinski razvoj ter zavedanje o pomenu civilne družbe in aktivne vloge posameznika, ki s kritičnim pristopom čuti odgovornost do ljudi in narave. Ob koncu planinskega usposabljanja oziroma ob koncu osnovne šole naj bi udeleženci dosegli raven samostojnega gibanja v gorah po lahkih in zahtevnih planinskih poteh. Končano uvajalno usposabljanje pa jim omogoča nadaljevanje planinskega usposabljanja v društvu in PZS za dosego strokovnega naziva ter ohranjanje pridobljenega znanja in navad v odraslosti."
Pričakujejo veliko zanimanje
Vsak program spremljajo dnevnik za uporabnika (otroka) in napotki za izvajalce, pripravili pa so tudi spletno stran, ki bo ponujala podporo izvajalcem in uporabnikom v obliki priprav na ure planinskega krožka, idej za izmenjavo in izpeljavo izletov in dejavnosti, pobarvank in drugih aktivnosti in dejavnosti za otroke. "Oba programa sta imela široko podporo v planinskih društvih, vrtcih ter šolah. In ker prejšnja akcija 15 let ni doživela celovite prenove, je interes in podelitev znakov (nagrad za znanje in dosežke) v zadnjih letih nekoliko upadel, sedaj pa pričakujemo večjo motivacijo za programe." V programu lahko sodelujejo mladi od tretjega leta naprej do konca osnovne šole ali še dlje, začetno obdobje pa pokriva programa Ciciban planinec in Cici dnevnik, ki ga priporočajo predšolskim ter osnovnošolskim otrokom do vključno sedmega leta starosti. Program se po besedah sogovornikov še nadgrajuje in dopolnjuje z Mladim planincem za mlajše osnovnošolce in tudi druge, ki se ne glede na starost vključujejo v program Mladi planinec (osvojeni bronasti znak je pogoj za dosego srebrnega). Edini pogoj za sodelovanje je veselje za obiskovanje gora.
Gore so pokrajina mladosti
O interesu mladih v Sloveniji za obisk gora sogovornika pravita, da gore niso samo pokrajina starosti, temveč tudi pokrajina mladosti. Otroci radi hodijo v gore, še zlasti v organiziranih skupinah planinskih društev, podobno pa velja tudi za družinsko gorništvo, saj je iz leta v leto mogoče srečati več družin na planinskih poteh. "Podatkov o razširjenosti nimamo, še zlasti zato, ker velik del obiskovalcev gora ni članov planinskih organizacij. Po nekaterih ocenah jih je le dobra petina tistih, ki redno hodijo v hribe. Je pa delež mladih v PZS velik, in sicer je od 57 tisoč članov 13.600 predšolskih ter osnovnošolskih otrok, kar predstavlja 24-odstotni delež. Glede na spodnje podatke je po številu največ mladih v Savinjskem medruštvenem odboru (MDO), 10.412 članov, glede na delež pa so nad povprečjem še Notranjska s 34,4 odstotka, Pomurje jih ima 30,7, Savinjska 30,5, Primorska 29, 5, Podravje 26,7 in Posočje 25,6 odstotka. Najmanjši delež otrok je na Gorenjskem, 14,6 odstotka."
Gabrijel Toplak
V programu lahko sodelujejo mladi od tretjega leta naprej do konca osnovne šole ali šedlje. (Boris Strmšek)