Delo, Dogodki dneva - Blaž Račič: Občine in stroka zakon podpirajo, saj daje mladim priložnost za življenje in delo
Državni načrt za Vogel v enem letu, upravljavski načrt v dveh – Koalicija nevladnih organizacij nezadovoljna
Bled – Po potrditvi novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) v državnem zboru se je včeraj na Bledu sestal svet zavoda TNP in obravnaval sprejeti zakon. Predsednik sveta TNP Darij Krajčič ga je sprejel z veseljem in poudaril, da je dobra osnova za razvoj TNP, saj bo temeljil na trajnostnem razvoju. Po njegovem mnenju zakon zadovoljuje interese lokalnega prebivalstva ter varovanja narave in kulture. Z zakonom so zadovoljni tudi v občinah v TNP, v koaliciji nevladnih organizacij pa vztrajajo, da ni dober, ker naj bi omogočal neargumentirane posege v prostor.
Na potezi je še državni svet, ki na sprejeti zakon lahko vloži veto, je dejal Darij Krajčič. Bovški župan in poslanec državnega zbora Danijel Krivec veta ne pričakuje, saj je svet že v postopku obravnave dal soglasje k besedilu zakona. Če veta ne bo, bo zakon objavljen v uradnem listu v prihodnjih dneh.
Po objavi mora vlada sprejeti sklep o ustanovitvi zavoda TNP po novem zakonu, ki mu bo sledil postopek za konstituiranje novega sveta zavoda. Po Krajčičevih besedah bi ta lahko začel delovati v pol leta.
Zakon je dobra podlaga za nadaljnje delo v parku, je dejal tudi direktor zavoda TNP Martin Šolar in dodal, da bo olajšal izvajanje naravovarstvenih ciljev, na tretjem območju, kjer živijo ljudje, pa zagotovil razvojne možnosti, zaradi česar bodo ljudje ostali v teh krajih. Upravljavski načrt mora biti izdelan do leta 2012, do takrat bodo dela izvajali po začasnih smernicah, kar pomeni nadaljevanje dela, je dejal Šolar. Poudaril je, da za predvideno selitev sedeža parka ni bila narejena nobena resna finančna in organizacijska analiza.
Bovški in bohinjski župan, Danijel Krivec in Franc Kramar, sprejem zakona podpirata. Menita, da je zakonodajalec prisluhnil večini zahtev lokalnega prebivalstva v Posočju in Bohinju ter da resno pristopa k reševanju razvojnih problemov. Franc Kramar upa, da se bo zakon, na katerega so čakali vse od leta 1996, izvajal in da bo država zagotovila predvidene vire za financiranje dejavnosti. Krivec ga je dopolnil z ugotovitvijo, da ima zakon o TNP posebno težo, zato verjame, da bo država našla denar.
Pomisleki
Tomaž Ogrin, predstavnik koalicije nevladnih organizacij za ohranitev TNP, opozarja, da so z zakonom občine dobile bianko menico za posege v prostor. Župana pomisleke zavračata, saj bodo, kot je pojasnil Kramar, posegi mogoči le v naseljih (omenil je predvsem gradnjo turističnih zmogljivosti). Dodal je, da morajo občine, ki so pristojne za sprejemanje občinskih prostorskih načrtov, za načrtovane posege pridobiti soglasja različnih državnih institucij, zato je prepričan, da je dovolj varovalk, ki bodo onemogočile neargumentirane posege v prostor.
Obseg TNP se je z novim zakonom povečal za 683 hektarov, saj je zakonodajalec na pobudo domačinov Kneške Ravne uvrstil na območje parka.
Zakon daje priložnost mladim, da bodo lahko delali in živeli v Bohinju, je dejal Kramar, z zakonom so dobili zagotovilo, da »Bohinj ne bo postal divjina«. Veselita ga zavezi, da se sedež parka v petih letih preseli v Bohinj in da bo država v enem letu sprejela državni lokacijski načrt, ki bo omogočil širitev in razvoj smučišča Vogel. Direktor žičnic Vogel Tomaž Šumi je dejal, da zdaj končno vedo, pri čem so, in da bo v enem letu končno znana usoda priljubljenega smučišča, saj je bila doslej negotovost velika.
Varstvena območja
Ogrin je še opozoril, da se je osrednje območje parka skrčilo, namesto da bi se predel, kjer velja najstrožji režim varovanja, povečal na želenih 75 odstotkov. Šolar je navedbo zavrnil s pojasnilom, da sta osrednje območje prvo in drugo varstveno območje, to pa se je z novim zakonom povečalo za 9000 hektarov in obsega tri četrtine parka.
Na prvem območju veljajo najstrožje omejitve, ki onemogočajo rabo naravnih dobrin in ne dovoljujejo večjih posegov človeka, na drugem so mogoče le tradicionalne dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lov), na tretjem pa so razvojne možnosti predvsem ekološko kmetovanje in turizem, gradnja prometnic in javna komunalna infrastruktura, je razložil Šolar.
Blaž Račič