Polet - Urška Končar: Drugače kot s presežniki opisati to, kar družina poleti lahko počne in vidi na bovškem, žal ne gre.
To iz Bovca bo skoraj vse iz prve roke. Iz druge roke bo le polet z jadralnim padalom, ki ga je izkusil najbolj pogumen in najstarejši med nami. Mi smo ga le spremljali ob vzletu in pristanku, vmes pa se šli adrenalinsko vožnjo z Mangarta. Moj šestletni najstnik in jaz. In svizec, ki je dal znak za polet.
Adrenalinski tobogan
Po stezah buške w'ce smo se odpravili za podaljšan konec tedna. Kar nekaj takšnih poti ti ponudi dolina – Pot miru, ki povezuje dediščino soške fronte in naravne znamenitosti Zgornjega Posočja, ali Sirarsko pot, če ste gurmani. Po kmetijah, kjer še danes sami obvladujejo vse tehnološke procese, boste lahko kupili in poskusili sir, sirotko ali albuminsko skuto. Če se kot družina radi spogledujete z visokogorjem, potem si boste privoščili izlet na Kanin, kot smo si ga mi. Tudi tam vas čaka pot, tokrat naravoslovna.
Sprehodite se lahko do Okna, kjer vas bo čakal razgled, ki je za astmatika lahko nevaren, saj jemlje sapo. Od lepote, ne od napora, skratka, tudi astmatiki, na pot! Vse to si lahko ogledate še pred zimo, saj tu, kjer se srečata Kras in srednja Evropa, od konca leta ne bo več tako, kot je zdaj. Kanin, visokogorska podoba Bovške, od koder v dobrih razmerah lahko vidite v Tržaški zaliv, bo konec leta povezan z italijanskim smučiščem Sella Nevea in bo s 30 km urejenih smučarskih prog najviše ležeče smučišče v regiji.
Ampak zima še pride, ravno zdaj pa je pravi čas, da tam počnete marsikaj drugega … Za začetek si lahko izberete lažjo ali težjo različico spusta s kolesom s Kanina. Gorskokolesarski park, do katerega se povzpnete z žičnico na postajo B, vas v dolžini 4,5 kilometra spusti za 600 metrov niže. Mi, z manjšo izjemo, smo si kot družina, zaljubljena v športe na prostem, vseeno raje izbrali kar lažjo možnost in se vmes malce poučili o varni vožnji z gorskim kolesom. Če ne bi sledilo veslanje s kajaki po Soči, bi Andraževih najdaljših deset kilometrov v življenju bilo še daljših. Tako pa smo se potrudili pohiteti in smo prelep dan izrabili še za kajak. Veliki trije vsak v svojem, takšnem, v katerem nisi zapet, mali pa je pomagal vodniku Macu. Kot pomočnik se verjetno ravno ni izkazal, saj ga je vodnik na koncu vrgel v Sočo. In bolj ko je plaval, bolj je užival. Mi pa tudi.
To moram pa še iti!
Noč smo prespali v Šoli. Šele ko smo se pripeljali do hotela v Logu pod Mangartom in sta otroka videla napis Hotel Šola, sta videla, da ju nisem vlekla za nos in da bosta res opravila dober trening pred začetkom septembra. Neverjeten razgled ti hitro ponudi odgovor, zakaj je Dimitrij eno slovenskih plaž zamenjal za upravljanje tega biserčka. Biseren je bil tudi potok Sušec, kjer smo se naslednji dan »igrali« kanjoning. Skoki in spusti med slapovi in brzicami so nas popolnoma prevzeli. Če sem na začetku še malo oklevala, sem kmalu videla, da ob pravem pristopu ne more biti nevarno. Urban je s svojo treznostjo in načinom dela dokazal, da je profi. Že prava oprema (ja, eni uporabljajo tudi nepravo!), licenca in pogovor o varnosti pred dveurno dogodivščino so me popolnoma pomirili, fanta pa tako navdušili, da še nikoli nisem slišala toliko ponovitev stavka »to moram pa še iti!«. In bomo šli.
Za vsakega vse
Po adrenalinskem dnevu, ogledu slapa Boke in hoji po Kaninu smo si zaželeli nekaj umirjenega. Novo igrišče za golf se je slišalo popolnoma neadrenalinsko. Pa smo se zmotili. Turnir je bil namreč nočni, polno luno pa so zakrili oblaki. V temi kot v rogu so se kot orjaške kresničke bleščale žogice, ki so letele po zelenicah, kjer se je nedolgo nazaj potikal princ Kaspijan v Zgodbah iz Narnije.
V treh dneh, kolikor smo se potikali po Bovškem, smo videli in začutili to deželico od blizu. Pogled iz zraka pa je ponudil svoj čar. Nepozabno doživetje, ki si ga pogumni vsekakor morate privoščiti. S tem ne mislim le jate jadralnih in malih letal, ki zaradi ugodnih razmer krožijo med gorami, ampak predvsem in tudi jadralno padalstvo in skok s Kanina ali Mangarta.
Bovec z okolico torej ni le raft in pozimi smučanje. Lahko je izlet s štirikolesniki, kampiranje ali ledeno plezanje. Glede na to, da še domačini sami niso odkrili vsega, kar jim ponujajo Log pod Mangartom, Soča, Lepena, Trenta in druge dolinice kot Vrsnik, Zadnjica in Zapoden, tudi vi v enem vikendu ne boste odkrili vsega. Zato si vzemite čas ali pa se vračajte v te »Doline navdiha« večkrat. Napijte se čistih voda in spoštujte lepote gora. Udeležite se kakšnega od dogodkov, ki jih prirejajo – tradicionalne, umetniške in kulturne; naj mi tisti, ki jim niso všeč tujke (saj tudi meni niso, oprostijo, ker prireditev ne bom slovenila, temveč le naštela z imeni, kot so). Vabijo vas Trentarski sejem, Kmečke igre, Buški dan, Festival Kluže, Zgodbe Soče, Bovški outdoor filmski festival – BOFF. Če vam to še ni dovolj, imajo tudi tradicionalni glasbeni forum, slikarske kolonije in tekmovanje Free ride battle v freeride deskanju in smučanju na Kaninu, Buški tek, Trek race H nogem za čompe in skuto, Kolesarjenje po Bovškem, Golden raft, kolesarski spust Dowka u Bc s Kanina v Bovec ter seveda, na programu še letos – 9. Kolesarski vzpon na Mangart. Če vas nič od tega še vedno ni prepričalo, potem počakajte na Alenkin tečaj hoje po travi.
Pozdrav, w'ca z B'ca! Ovca iz Bovca za tiste, ki ne veste, da so čompe krompir.