Dnevnik, 15.12.04, Franci Horvat: je stisnjena med planotama Mežaklje in Pokljuke
po spletni objavi
Dolina reke Radovne
Dolina Radovne je stisnjena med planotama Mežaklje in Pokljuke
Med najlepše alpske doline v Sloveniji zagotovo spada dolina reke Radovne, v katero se stekata dve dolini, Kot in Krma. Omenjeno območje se razprostira v Triglavskem narodnem parku, kar delno omejuje razvoj množičnega turizma. Zaradi svojih lepot jo obiskujejo predvsem "osvajalci nekoristnega sveta", željni miru in čistega zraka. Iz doline Kot oziroma Legnarjevega rovta se vije eden najkrajših planinskih dostopov na Triglav, iz Krme pa je običajno pozimi zgažena pot na našega "očaka".
Dolina Radovne je stisnjena med planotama Mežaklje in Pokljuke, ki sta porasli z mešanimi gozdovi, v katerih prevladuje smreka. Reka Radovna ima več izvirov pod Jutrovo skalo v Zgornji Radovni in njena komaj sedemnajst kilometrov dolga pot se konča z izlitjem v Savo Dolinko pri Mostah. Voda priteka predvsem iz Triglavskega pogorja, kjer Kotarica in Krmarica s pritoki sicer poniknejo in na dan privrejo kot reka Radovna. Med najbolj impozantne predele doline sodi divja 1600 metrov dolga soteska Vintgar, kjer si je reka Radovna utrla pot med hriboma Hom (834 m) in Boršt (931 m). V trd apnenec je reka v tisočletjih ustvarila zanimive draslje, kjer drobno kamenje brusi stene kadulj. Zanimiv je tudi precej glasen 13-metrski rečni slap Šum, kajti tovrstnih lepot je v Sloveniji malo. Zaradi strmih sten korit, ki dosegajo na nekaterih mestih celo sto metrov višine, so ga raziskali šele leta 1891 (Jakob Žumer in Benedikt Lergetporer). Turistična pot je bila slavnostno odprta 26. avgusta 1893 in danes se uvršča med najbolje obiskane naravne znamenitosti Radovne. Zaradi alpskega podnebja so zime dolge, poletja kratka, lega doline je osojna in sonce pozimi "škrtari" s svojimi žarki. Za omenjeni predel so značilni grbinasti travniki, ki postopoma izginjajo z našega območja, razen nekaj svetlih izjem, kjer še namensko kosijo ročno. Spadajo med površinsko geomorfološke zanimivosti s specifičnim rastlinstvom. Zgornja Radovna se ponaša še z mogočnim Gogolovim lipovcem, ki stoji ob istoimenski domačiji, danes v njej prebiva Pavla Kogovšek. Zaradi svojih presežnikov spada med drevesne velikane doline, saj ima v prsni višini kar 642 cm premera, visok je 25m, glede starosti pa so mnenja deljena. Nekateri poznavalci menijo, da ni starejši kot 500 let, domačini so mu prisodili 800 let. V spodnjem toku reke Radovne se razteza Pokljuška soteska. V dva kilometra dolgo fosilno sotesko na pokljuški strani je v preteklosti urezal potok Ribiščica, ki ima danes svojo pot pretežno v podzemnem svetu. Zaradi njene enkratnosti so že leta 1930 sotesko uredili za obiskovalce, kajti nastale so tako imenovane "Galerije kraljeviča Andreja", Pokljuška luknja pa omogoča lahek obvoz do zgornjega predela soteske. V dolini je šest zanimivih domačij, kot so: Pr` Požru, Pr` Bišek`, Pr Gogal`, Pr` Gumar`, Pr` Psank` in Pr` Pozar`. Leta 1991 je Pocarjevo domačijo odkupil upravitelj Triglavskega narodnega parka in jo strokovno obnovil. Leta 1999 so jo odprli za ogled. Iz starih listin lahko razberemo, da je slednja domačija prvič omenjena leta 1672, letnica, ki je urezana na lesenem tramu v hiši, pa priča drugače - 1775. Zadnji lastniki domačije so bili Jegliči, bilo je pet otrok, ki so živeli v družinski skupnosti vse do smrti, ne da bi se poročili. Poleg stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, svisli, hleva in svinjaka velja omeniti še gorenjski stegnjeni kozolec. Med kulturne spomenike lahko uvrstimo še Psankovo žago in mlin. Postavljena je na izbranem in premišljenem kraju, kjer ima reka Radovna v spomladanskih mesecih dovolj vode za obratovanje žage in mlina. Varčni gospodarji so z vodo ravnali zelo racionalno, saj je voda najprej poganjala kolo mlina, nato še kolo žage venecijanke. Objekt je služil predvsem za potrebe domačinov. Mlinski črni kamen je bil namenjen mletju rži, ajde, ječmena in ovsa, žaga pa je lahko razrezala celo do kubični meter lesa na dan. Alojz Lipovec, lastnik stavbe, je v šestih letih obnovil žago in mlin. Po letu 1998, ko je bilo delo opravljeno, predstavlja objekt turistično zanimivost oziroma ima muzejski pomen. Lastnikov namen je bil predvsem prikazati, kako so se nekoč domačini znali z gospodarnim ravnanjem prilagajati razmeram in izkoriščati naravne danosti, ne da bi pri tem oskrunili lepote pokrajine. V dolini Radovne so bile nekoč fužine, kar pričajo stare listine z datumom 30. september 1571. S to letnico je tesno povezano ime Petra Dellagrotta. Največji razmah železarstva je bil v 19. stoletju. Med poznane in spoštovane obrtnike v dolini so sodili tudi kovači, med katerimi izstopata dve kovačnici, in sicer Mihova in Kapnekova. V zadnjem času, ko so fužine že preteklost, podobno je z večino žag in mlinov, so se uveljavile hidroelektrarne. Zgrajene so bile v začetku 20. stoletja, in to predvsem za potrebe jeseniške železarne, ki je tudi njihov lastnik. Dostopa v dolino sta dva, prvi pripelje z Bleda v Gorje in nato po deloma makadamski cesti proti Zgornji Radovni (17 km). Drugi je sicer krajši in pelje iz Mojstrane po asfaltirani cesti v dolino (5 km). Za ogled Pocarjeve domačije se je priporočljivo napovedati oziroma jo obiskati konec tedna. Informacije o domačiji dobite pri družini Štular v Zgornji Radovni,
Franci Horvat