Dnevnik: Evropska komisija je projekt EDEN (European Destinations of Excellence) razpisala drugič, medtem ko Slovenija pri njem sodeluje prvič - V ožji izbor sta se uvrstila še Festival idrijske čipke in kranjski Prešernov smenj.

Bovec - "Tako za bovško občino kot tudi za kobariško in tolminsko, ki sta sodelovali pri projektu Zgodbe Soče, pomeni nominacija evropske komisije čast in obenem potrditev, da delamo prave reči ter da gremo v pravo smer. Projekt je nastavljen v smer trajnostnega razvoja na evropski ravni. Čaka nas še veliko dela," je po tistem, ko je izvedela za nominacijo, povedala Alenka Čopi, direktorica LTO Bovec. 

Dolina Soče je izjemno bogata; zmagoviti projekt temelji na skupni evropski zgodovinski osnovi. (Foto: Jani Alič)

Dogodek Zgodbe Soče oživlja ter opozarja na bogato zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino prve svetovne vojne v Posočju, obenem pa povezuje turistično gospodarstvo, društva, obrtnike in lokalno prebivalstvo na tem območju. Dvodnevni dogodek Zgodbe Soče se bo začel s kulturno-literarnim večerom v trdnjavi Kluže nedaleč od Bovca, spomini vojaka na soško fronto, pohodom po Poti miru, sejmom dediščine doline Soče in predstavo Društva 1313. "Dolino Soče bomo predstavili na spletnih straneh evropske komisije, na evropskem turističnem portalu in turistično-informacijskem portalu Slovenske turistične organizacije. Izdelali bomo tudi predstavitveno brošuro v slovenskem in angleškem jeziku ter promocijski film. Slovenska turistična organizacija bo ponudbo destinacije predstavila na evropskem turističnem forumu v Parizu septembra letos," je dodala Alenka Čopi.

Dolina Soče je turistično izjemno bogata. Njena oblikovalka in življenjska žila, reka Soča, velja za eno najlepših evropskih rek. Goriški slavček, pesnik Simon Gregorčič, jo je imenoval bistra hči planin. Alpska hudourniška reka se koplje v žarečih in razkošnih svetlobah, v svojem toku ustvarja brzice, tolmune in korita. Del povirja Soče (in Idrijce) sega v naravno najbolj ohranjen predel Slovenije, več kot 84.000 hektarjev velik Triglavski narodni park. Svoje duhovne korenine ima v trentarski legendi o Zlatorogu, skrivnostnem belem kozlu z zlatimi rogovi. Reka Soča s pritoki je ribiški eldorado, hribi nad njo pa zibelka slovenskega planinstva, kateremu je pot s pomočjo trentarskih vodnikov utrl sloviti pisatelj Julius Kugy. Smrtonosno orožje prve svetovne vojne je v letih 1915-1918 ob Soči in vršacih nad njo uprizorilo eno najstrašnejših morij. Ostanki granat, kaverne, številne spominske plošče, pokopališča in muzeji vodijo k spoznanju o velikem vojnem nesmislu, k spominu in opominu. V življenje ob Soči je kruto zarezala tudi druga svetovna vojna. Pot miru je posvečena vsem, ki so trpeli, hrepeneli in umirali - vojakom in prebivalcem, ki so doživljali strahote prve in druge svetovne vojne.

Še Prešeren bi zanesljivo prišel na semenj

Kranj Če je bilo še pred časom mogoče s sivo barvo opisati vzdušje in stanje v mestnem jedru, se mnogi res trudijo, da bi bilo Prešernovo mesto iz leta v leto privlačnejše. Eden teh adutov je Prešernov smenj, Zavod za turizem pa pod vodstvom Natalije Polenec dokazuje, da z delom pridejo tudi ljudje.

Če so bile včasih zaščitni znak obletnice Prešernove smrti (kranjski občinski praznik je na obletnico rojstnega dne) proslave, pisano vrvenje vsako leto znova dokazuje, da je izročilo mogoče vendarle ohranjati na več načinov. Ljudje v starih pražnjih oblekah, mestni stražniki in fijakarji, lajnarji in vse drugo, kar gre zraven, so letos v mestno središče, kjer odmevajo recitacije otrok, kjer je slišati smeh in glasbo ter kjer Prešernov praznik resnično pomeni pravi semenj vedrine za vse obiskovalce, privabili tisoče ljudi.

Bojan Bešter je vsako leto v vlogi pesnika neponovljiv, Prešernova hiša odlično obiskana, vse skupaj pa začinijo stojnice z večinoma res prijazno in bogato ponudbo, obiski narodnih noš in zvoki lajnarjev. Prešernov smenj je torej praznik, ne le prireditev, ki spominja nanj. Zato je treba priznati, da je največji dosežek preprosto v tem, da ljudje pridejo v mesto, slišijo nekaj Prešernovih verzov ter si ogledajo stojnico z lepo keramiko Janje Proj in drugih izdelovalcev, ki pridejo, da se tudi pokažejo in ne le tržijo.

Prešernov smenj so sprejeli meščani in okoličani. Prireditev ni ne hrupna ne nasilna do okolja, prinesla pa je tudi času primerno poslanstvo: če so se ljudje nekoč srečali vsaj enkrat na leto na Kranjski noči, je kulturni praznik v Kranju na dobri poti, da postane prava stična točka za ljudi od blizu in daleč. Jasno je, da ne gre primerjati kulturnih dogodkov kar po dolgem in počez, a za vzdušje v mestu so takšne oblike primerne in tudi uspešne. Pa kaj, če na kulturni praznik nekaj lepega kupiš, ko pa si ob tem videl, kako je dejansko izgledal dr. Fig, slišal si verze, ki si jih zadnjič dobil v ušesa v osnovni šoli, in si navsezadnje pojedel še kranjsko klobaso.

Prešernov smenj v Kranju je torej posetnica mesta, ki naj bi z oživljanjem mestnega središča izgubilo pridevnik "sivo" ter se z mavrico kulturnih, zabavnih in drugih prireditev spomnilo, da v njem živijo ljudje radi vsaj tako, kot je nekoč živel veliki pesnik: prešerno!

Kjer se čipke prepletajo z živim srebrom

Idrija Občina Idrija svojo turistično prepoznavnost goji na dediščini živega srebra, na idrijski čipki in Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Med slovenske finaliste za nagrado evropska destinacija odličnosti se je uvrstila s svojim Festivalom idrijske čipke, ki združuje posebnosti mesta, njegovo zgodovino in kulturo ter z etnološkimi, gospodarskimi, kulturnimi, izobraževalnimi in zabavnimi dogodki daje Idriji svojevrsten pečat že dobrega četrt stoletja.

Dolina Soče s projektom Zgodbe Soče je prvi izmed slovenskih turističnih ciljev odličnosti, ki bodo na evropski ravni med dvajsetimi izbranci nominirani za podelitev naziva evropska destinacija odličnosti. Tako se bo pridružila skupini destinacij z nazivom European Destinations of Excellence (EDEN).

Slovenska turistična organizacija (STO) je februarja objavila poziv za omenjeni izbor, nanj pa se je prijavilo šestnajst v trajnostni razvoj turizma usmerjenih krajev. Strokovna komisija je izbrala tri finaliste: poleg že omenjene doline Soče še Idrijo s projektom Festival idrijske čipke in Kranj s projektom Prešernov smenj. V STO menijo, da so "vsi trije kandidati dosegli evropske standarde na področju trajnostnega razvoja; skrbno so pripravili predstavitve projektov, ki so dosegli zelo izenačeno število točk, in le nekaj manjših podrobnosti je odtehtalo dokončni izbor".

Hudourniška bistra hči planin

Projekt bo mogoče spoznati 3. in 4. maja, pripravila pa ga bosta Lokalna turistična organizacija in Fundacija Poti miru v Posočju. Dogodek Zgodbe Soče oživlja ter opozarja na bogato zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino prve svetovne vojne v Posočju, obenem pa povezuje turistično gospodarstvo, društva, obrtnike in lokalno prebivalstvo na tem območju. Dvodnevni dogodek Zgodbe Soče se bo začel s kulturno-literarnim večerom v trdnjavi Kluže nedaleč od Bovca, spomini vojaka na soško fronto, pohodom po Poti miru, sejmom dediščine doline Soče in predstavo Društva 1313. "Dolino Soče bomo predstavili na spletnih straneh evropske komisije, na evropskem turističnem portalu in turistično-informacijskem portalu Slovenske turistične organizacije. Izdelali bomo tudi predstavitveno brošuro v slovenskem in angleškem jeziku ter promocijski film. Slovenska turistična organizacija bo ponudbo destinacije predstavila na evropskem turističnem forumu v Parizu septembra letos," je dodala Alenka Čopi.

Dolina Soče je turistično izjemno bogata. Njena oblikovalka in življenjska žila, reka Soča, velja za eno najlepših evropskih rek. Goriški slavček, pesnik Simon Gregorčič, jo je imenoval bistra hči planin. Alpska hudourniška reka se koplje v žarečih in razkošnih svetlobah, v svojem toku ustvarja brzice, tolmune in korita. Del povirja Soče (in Idrijce) sega v naravno najbolj ohranjen predel Slovenije, več kot 84.000 hektarjev velik Triglavski narodni park. Svoje duhovne korenine ima v trentarski legendi o Zlatorogu, skrivnostnem belem kozlu z zlatimi rogovi. Reka Soča s pritoki je ribiški eldorado, hribi nad njo pa zibelka slovenskega planinstva, kateremu je pot s pomočjo trentarskih vodnikov utrl sloviti pisatelj Julius Kugy. Smrtonosno orožje prve svetovne vojne je v letih 1915-1918 ob Soči in vršacih nad njo uprizorilo eno najstrašnejših morij. Ostanki granat, kaverne, številne spominske plošče, pokopališča in muzeji vodijo k spoznanju o velikem vojnem nesmislu, k spominu in opominu. V življenje ob Soči je kruto zarezala tudi druga svetovna vojna. Pot miru je posvečena vsem, ki so trpeli, hrepeneli in umirali - vojakom in prebivalcem, ki so doživljali strahote prve in druge svetovne vojne. jal

Še Prešeren bi zanesljivo prišel na semenj

Če so bile včasih zaščitni znak obletnice Prešernove smrti (kranjski občinski praznik je na obletnico rojstnega dne) proslave, pisano vrvenje vsako leto znova dokazuje, da je izročilo mogoče vendarle ohranjati na več načinov. Ljudje v starih pražnjih oblekah, mestni stražniki in fijakarji, lajnarji in vse drugo, kar gre zraven, so letos v mestno središče, kjer odmevajo recitacije otrok, kjer je slišati smeh in glasbo ter kjer Prešernov praznik resnično pomeni pravi semenj vedrine za vse obiskovalce, privabili tisoče ljudi.

Bojan Bešter je vsako leto v vlogi pesnika neponovljiv, Prešernova hiša odlično obiskana, vse skupaj pa začinijo stojnice z večinoma res prijazno in bogato ponudbo, obiski narodnih noš in zvoki lajnarjev. Prešernov smenj je torej praznik, ne le prireditev, ki spominja nanj. Zato je treba priznati, da je največji dosežek preprosto v tem, da ljudje pridejo v mesto, slišijo nekaj Prešernovih verzov ter si ogledajo stojnico z lepo keramiko Janje Proj in drugih izdelovalcev, ki pridejo, da se tudi pokažejo in ne le tržijo.

Prešernov smenj so sprejeli meščani in okoličani. Prireditev ni ne hrupna ne nasilna do okolja, prinesla pa je tudi času primerno poslanstvo: če so se ljudje nekoč srečali vsaj enkrat na leto na Kranjski noči, je kulturni praznik v Kranju na dobri poti, da postane prava stična točka za ljudi od blizu in daleč. Jasno je, da ne gre primerjati kulturnih dogodkov kar po dolgem in počez, a za vzdušje v mestu so takšne oblike primerne in tudi uspešne. Pa kaj, če na kulturni praznik nekaj lepega kupiš, ko pa si ob tem videl, kako je dejansko izgledal dr. Fig, slišal si verze, ki si jih zadnjič dobil v ušesa v osnovni šoli, in si navsezadnje pojedel še kranjsko klobaso.

Prešernov smenj v Kranju je torej posetnica mesta, ki naj bi z oživljanjem mestnega središča izgubilo pridevnik "sivo" ter se z mavrico kulturnih, zabavnih in drugih prireditev spomnilo, da v njem živijo ljudje radi vsaj tako, kot je nekoč živel veliki pesnik: prešerno! mš

Kjer se čipke prepletajo z živim srebrom

V Idrijsko-cerkljanski razvojni agenciji (ICRA) ocenjujejo, da je že sama nominacija za Idrijo svojevrstno priznanje in potrjuje pravilno usmeritev njihovega turističnega razvoja. In zakaj bi si Idrija naslov odličnosti zaslužila? Andreja Trojar Lapanja iz ICRA meni, da je "poleg festivala Idrija močna v izjemnem znanju na različnih področjih, ki so ga v povezavi z rudarjenjem v Idrijo prinesli svetovno znani strokovnjaki; izjemna je v navadah, ki so nastale kot odraz specifičnega načina življenja rudarja in njegove družine; izjemna je po nesnovni dediščini zgodovinske zavesti, ki se kaže tudi v lastnostih današnjih domačinov in so ključni element gospodarske uspešnosti destinacije. In če že govorimo o festivalu idrijske čipke, je tukaj še nesnovna dediščina tehničnega znanja domače obrti."

Festival poskuša poustvarjati delo pridnih rok idrijskih klekljaric, ga posredovati iz roda v rod ter ne nazadnje tudi dokumentirati, promovirati in približati obiskovalcem. Ob tem pridejo na plano znanje, natančnost, spretnost, inovativnost, iznajdljivost, umetnost risanja vzorcev, življenjske zgodbe, ki jih nosijo čipke, in z njimi povezana obrtna znanja. Trojarjeva je pojasnila, da idrijska čipka sama po sebi zaradi velike konkurence na turističnem trgu turistu ne zadošča, zato se trudijo, da bi obiskovalcem skozi festival ponudili njeno dodatno prepoznavnost.

Snovalci festivala poskušajo slediti tradiciji, ki jo pooseblja idrijska čipka, hkrati pa želijo z vsebino in pristopi pripraviti sodoben dogodek, primeren času in potrebam ljudi današnjega časa. "Festival tako prehaja iz prireditve, ki je doslej gradila predvsem na izdelku - idrijski čipki, v dogodek, ko čipka postaja platforma. Oblikujemo nove vsebine, ki so tesno povezane z njenimi lastnostmi, lastnostmi Idrije in območja idrijske čipke. Festival postaja dogodek s poudarkom na inovativnosti in kreativnosti, na lastnostih, ki sta ključni tudi v domačem gospodarstvu," je povedala Tadeja Bezeljak iz ICRA. Obljubila je, da bodo obiskovalci letošnjega festivala s podnaslovom Čar cinobra, ki bo potekal tretji konec tedna v juniju, inovativnost in kreativnost lahko prepoznali predvsem na slavnostnem odprtju, razstavah čipk in delavnicah klekljanja. Pomembna novost bo tudi prenovljena celostna grafična podoba festivala. no