Delo, Znanost - Tea Kolar Jurkovšek: Bo nekoč na tem seznamu tudi Triglavsko pogorje?
Dolomiti – njihov osrednji del se razteza na območju severne Italije oziroma Južne Tirolske – so bili vpisani v Unescov seznam svetovne dediščine zaradi izjemne lepote in edinstvene pokrajine, prav tako zaradi njihovega znanstvenega pomena. Kriterij za vpis med drugim zajema odlične primere pomembnih dogodkov iz geološke zgodovine, kot so zapisi o življenju v geološki preteklosti, ključni geološki procesi v razvoju pokrajine, oziroma pomembne geomorfološke oblike, ki so nedvoumno povezane z geološko zgradbo Dolomitov. V svetovni dediščini je zaščitenih devet sestavnih delov Dolomitov, v katere spada vrsta značilnih gorskih pokrajin z izjemno naravno lepoto.
Odbor svetovne dediščine je 26. junija 2009 v Sevilli razglasil deklaracijo o izjemni obče svetovni vrednoti. V njej je zapisano, da so Dolomiti mednarodno pomembni za geomorfologijo in klasična pokrajina za razvoj gora v dolomitni kamnini. Območje vsebuje širok spekter oblik v pokrajini, ki so nastale zaradi erozije, tektonskih premikov in delovanja ledenikov. V kamninah Dolomitov, ki zaradi pestrosti razvoja že same po sebi pomenijo izjemnost v svetovnem okviru, so izoblikovani vrhovi, konice, stolpiči in nekaj najvišjih kamnitih sten na svetu.
Koncentracija raznovrstnih apnenčastih in dolomitnih formacij je v Dolomitih izjemna. V njih je mogoče prepoznati nekdanje mezozojske karbonatne platforme, »fosilne atole«, njihovo nastajanje in usihanje skozi čas ter vrsto drugih pojavov na prostoru nekdanjega oceana Tetida. Veličastno razgaljena geologija omogoča tudi vpogled v ponovni razcvet morskega življenja v triasu, kmalu po permsko-triasni svetovni katastrofi, ki je povzročila eno največjih izumiranj v zgodovini življenja na Zemlji. Dolomiti vključujejo številne značilne geološke profile, pomembne za splošno razumevanje stratigrafije triasnega obdobja. Današnja znanstvena vrednost tega prostora je podprta z dolgo zgodovino študija. Namenska in znanstveno dobro podprta povezava ter odlična predstavitev geomorfoloških in geoloških danosti pa sta prispevali k razglasitvi Dolomitov za naravno vrednoto svetovnega pomena.
Srčika Dolomitov – vsaj z geološkega zornega kota – je geopark Bletterbach. Ozka soteska, ki je nastala zaradi preperevanja in erozije, ponuja dober vpogled v notranjost gora ter v geološke dogodke in življenje v geološki zgodovini. V kamninah so zapisani dokazi o času morskih in kopnih faz, o močni vulkanski aktivnosti, puščavski klimi in še o marsičem, kar je zaznamovalo zgodovino nekdanjega oceana Tetida in življenje v njem. Od tod velja omeniti najdbo permske fosilne flore, med katero so že golosemenke z odlično ohranjeno kutikulo, kar omogoča natančen študij paleoekologije in pleoklimatologije. Iz Bletterbacha je dobro znana tudi ihnofavna (sledovi aktivnosti organizmov). Združbo ihnofosilov so našli v več nivojih in jo sestavljajo odtisi stopal plazilcev, ki pripadajo različnim rinhozavridom, pareazavridom in sesalcem podobnim oblikam plazilcev. Poleg teh so v morskih usedlinah ohranjeni fosili mehkužcev (polži, školjke, glavonožci in številni mikrofosili), ki pričajo o življenju v toplem tropskem morju. V plasteh Bletterbacha je ohranjen tudi zapis o svetovni permsko-triasni katastrofi.
Dolomiti nedvomno prednjačijo po številu klasičnih stratigrafskih lokalitet in po območjih, kjer je prvotna geometrija med morskimi platformami in bazeni izjemno lepo ohranjena (na primer srednjetriasna platforma Latemar, izoliran zgornjetriasni atol v skupini Sella, kjer so se odložile tudi številne generacije postvulkanskih karbonatnih platform).
Raziskovanje Dolomitov je od začetka 19. stoletja hitro napredovalo tudi zaradi razmeroma lahke dostopnosti in odličnih možnosti opazovanja geoloških in geomorfoloških pojavov. Poleg tega ne gre zanemariti zanimanja umetnikov za njihove lepote, od Leonarda da Vincija do Albrechta Dürerja in mnogo drugih. Sicer pa je bilo v Dolomitih definirano več časovnih intervalov triasne dobe, kot so ladinij, fassan in cordevol. Večinoma neporušeno zaporedje kamnin omogoča vpogled v evolucijo življenja v geološki zgodovini. Dolomiti torej ponujajo možnost skoraj popolne interpretacije geološke zgodovine skozi čas (vertikalno) in v prostoru (horizontalno).
Dr. Tea Kolar Jurkovšek
Geološki zavod Slovenije