Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Donačka gora - Rogaška gora

Donačka gora je prava gora, gorska osebnost, ki obvladuje vso okolico. To so besede dr. Josipa Cirila Oblaka, daljnega leta 1940.

Najizrazitejši pogled je iz zahoda, kjer nas od Rogatca spremlja pogled na kvišku kipeči rog. Od te oblike, ki nas močno spominja na Matterhorn, sta dobila ime trg Rogatec in Rogaška gora. Ker se je na gori in okrog nje dogajalo marsikaj zanimivega, vas bi rad popeljal na to zanimivo zgodovinsko pot.

Pa pojdimo lepo po vrsti.
 
Bajka o mitrovem (Mitrej je perzijski bog sonca in svetlobe) svetišču na vrhu gore, ki naj bi ga postavili stari Rimljani stoji na trhlih nogah, ker so taka svetišča stala bolj na ravnem področju (mitreji na Hajdini, v Emoni). Kaj so na gori počeli Rimljani, še ni dognano.

Nemški prenapeteži pa trdijo, da je bil na vrhu gore tempelj keltske boginje Herte (Rosegger celo fantazira o svetišču germanskega boga grmenja Donarja).

L. 1220 prvi, ki je odkril  to deželo je bil viteški pevec in boritelj Eschenbach Wolfram.

L. 1471 so sezidali cerkev na vrhu gore. Le nekaj let pozneje je strela naredila svoje. Kakšno neurje je to bilo, kaže votivna podoba v župnišču na Ptujski gori. Simon Povoden omenja, da je bilo ob katastrofi v cerkvi 300 vernikov. Malo je verjetno, da je cerkev stala na vrhu, ostanki ruševin naj bi pričali o zavetišču stražarjev pred Turki.

L. 1487 Paolo Santonino, posvetni tajnik patriarhovega zastopnika, škofa iz Caorle, je potoval tu skozi in prvi opisal te kraje pod goro.

L. 1539 so na ukaz deželnega kneza postavili na vrhu gore stalno stražo ob grmadi, ki so jo pržgali, ako so Turki vdrli preko meja. Naj omenim, da so Ogri v 16. letih kar trikrat požgali Rogatec, Turki pa še večkrat.

L.1677 v tem mračnem obdobju inkvizicije so se razpasli čarovniški procesi. V Ormožu so v mukah zasliševali Uršulo Lastovec in jo na koncu živo zažgali. Pravijo tudi, da so imele tu gori zletišče (Slivnica in hrvaški Klek nad Ogulinom).

L. 1741 (6. avgusta), pobožna legenda pravi, da naj bi ta dan udarila strela v zvonik cerkve, ki je stala na gori. Ubila naj bi 59 vernikov. Zvonovi naj bi se prikotalili po južnem pobočju do mesta, kjer danes stoji cerkev sv. Donata, ki naj bi jo postavili po tem dogodku.

L. 1810 je štajerski princ prijezdil na konju do vrha po standardni poti. Malo kasneje pa se je z družbo povzpel po južnem pobočju na sam vrh in omenja ostanke kapele, verjetno cerkvene apside, kar leta 1840 R. G. Puff to potrdi. Torej je obstoj cerkve na vrhu bil dokazan.

L. 1836 so goro začeli proučevati botaniki (g. Mall).

L. 1838 opisuje E. H. Frölich čudovite razglede, bukove gozdove, floro in ruševine cerkve na gori.

L. 1840 botaniki odkrijejo nekatere redke vrste rastlin, kot naprimer Wulfenow natresk.

L. 1842 škotski botanik R. C. Alexander na svojem potovanju po južni Štajerski ugotavlja, da je slovenski vodnik vreden za dva nemška in da so prebivalci Spodnje Štajerske mnogo inteligentnejši od svojih severnih sosedov.

L. 1853 dunajčan dr. Frohlich nadela prvo markirano pot na vrh.

L.1856  se A. Kos - Cestnikov javno zahvali v Novicah za izdelano pot na vrh, s to objavo pa je Frölich imel težave pri tedanjih  oblasteh na Dunaju in se je moral odseliti domov.

L. 1865 sta na vrhu gore stali dve slamnati zavetišči na kolih.

L 1868 v Grušovju pri cerkvi sv.Donata so našli novec cesarja Trajana in sarkofag s kostmi, pozneje pa še grob. V Završu je bilo odkrito kar celo skladišče bronastega orodja. Več ali manj so Rimljani na gori iskali kamen za žrmlje. Četr ure hoda nad sv. Donatom že najdemo prve kamnolome kremenjaka in peščenjaka.

L. 1884 so Avstrijci malo pod vrhom postavili zavetišče.

L. 1896 je nekdanji predsednik SPD Franc Orožen napisal, da se z vrha vidi hribe osmero dežela in vse tja do Blatnega jezera.

L. 1921 ustanovitev podružnice SPD Rogatec in Rogaška Slatina.

L. 1929 zgradi rogaška podružnica SPD kočo, ki pa ni stala dolgo.

L 1934 so na vrhu gore razkopavali ruševine in pod meter debelo plastjo kamenja in opeke, ter ožganih tramov našli tlak iz plošč peščenjaka (naj bi bili ti kamni sedaj v župnišču v Rogatcu), cinasto posodo, kosti, žal pa nihče ni poskrbel, da bi te sledove znanstveno raziskal in ugotovil izvor ruševin. Spominska plošča Aurelija Justinjana, ki je obnovil mitrej, naj bi izvirala z vrha same gore. Najdena je bila blizu dominikanskega samostana v Ptuju.
Tega leta so zgradili križ na vrhu gore.

L. 1974 je  v PD Rogatec začela zoreti ideja o gradnji novega doma.

L. 1984 (23. junija) so odprli dom in ga poimenovali po zaslužnem kulturnem in športnem delavcu Rudiju Lebiču (1929 - 1984), ki je imel velike zasluge za izgradnjo doma.

Zaključil bi mislijo našega planinskega pisatelja Janka Mlakarja: Ta gora je že po temperamentu ženska, sprejemljiva in muhasta, vabljiva in odbijajoča, krotka in divja - vse je odvisno od tega, kako in odkod se ji približamo.

Lojze Šmid


Sv. Križ — Donačka gora

Dan 12. avgusta bo za rogaško dekanijo zgodovinski dan za dolgo dolgo bodočnost. Ta dan se je blagoslovil temeljni kamen na Donački gori za spomenik Kristusu Kralju ali 1900 letni jubilejni spomenik Kristusovega trpljenja in vstajenja.
Na mestu, kjer je baje stal v keltski dobi poganski tempelj boginje Herte in potem v rimski dobi spet tempelj boga Mitre, je stala cerkvica sv. Donata, katero je pa ravno pred 200 leti strela porušila, razkopavajo vrli fantje pod nadzorstvom č. g. Sunčiča stare ruševine in pripravljajo temelj novi zgradbi. Med mnogimi vogelnimi kameni, dobro ohranjenimi ploščami od tlaka pred 200 leti stoječe cerkve so izbrali največji vogelnik za temelj nameravanemu spomeniku.
Poldrugi teden so že delali fantje kot kulukarji z vsem veseljem in navdušenjem, da jih je bilo kar veselje gledati in končno so se še odločili, da hočejo po štafetnem teku prinesti pušico z imeni vseh darovalcev in nabiralcev od cerkve Sv. Križa, odkoder se je tudi ta misel, postaviti križ na Donački gori, porodila, pa tja gor po strmini gore do temeljnega kamna. V teku komaj enega tedna so organizirali štafeto. Še komaj eno leto je od tega, kar se je porodila misel, postaviti jubilejni spomenik. V teku tega leta je prav razveseljiv zaključek. Vse župnije
v dekaniji tekmujejo, katera bo več spravila skupaj v nabiralni sklad. Če pomislimo, da zbirajo pri svoji revščini po 50 par od osebe do osebe, kar je opaziti predvsem v župniji Sv. Roka od Sotli, mora človeka res do srca ganiti. Je to res dar uboge vdove ljubezni do Zveličarja in iz razumevanja vele pomembnosti tega spomenika darujejo tudi zadnjo paro. Prebivalstvo rogaške dekanije je zelo revno in je zgraditev krasnega spomenika združena z velikimi stroški, najbolj glede materiala, ker ni nobenega dovoza in do morali vse nositi v pol ure visoko strmino, zato se obračamo do vseh, ki imajo količkaj razumevanja in pravega verskega čuta, da po svoji moči sodelujejo pri nabiralni akciji. Posebno vrli fantje in dekleta, vi se potrudite in nabirajte za spomenik! Mnogi ste že gotovo videli načrt v 6. številki »Našega doma«, ali pa že mogoče nekateri poznate.
»Ob solnčnem vzhodu«, katero je napisal pesnik in pisatelj Silvin Sardenko ter jo posvetil gradnji spomenika. Pišite po te knjižice, naročite jih po več deset komadov in jih razpečajte po svojih župnijah, in že samo s tem boste storili veliko. Naročate lahko pri č. g, Sunčiču, župnem upravitelju Sv. Križa pri Rogaški Slatini, ali pri Cirilovi tiskarni v Mariboru, dobite pa jih tudi pri vseh drugih kat knjigarnah. Ena knjižica stane samo 5 Din,
Fantje in dekleta, izkažite se in sprejmite razpečavanje teh knjižic. Tudi dopisne karte z načrtom spomenika so izšle in se dobijo na zgoraj navedenih naslovih, stanejo po 1 Din ...  dlib >>  Društvene vesti Slovenski gospodar 1934, letnik 68, številka 34
 


Vzhodni Triglav

Iz Rogatca proti vzhodu pa prihajamo čisto pod vznožje Donačke gore. (Pravijo ji tudi Rogaška po Rogatcu, ki je po njej rogati gori, dobil baje svoje ime.) Donačka gora (883 m) ima krasen razgled, ki ga Orožen (v Planin. Vestniku 1. 1896.) izredno hvali, češ da sega v osmero dežel, na Ogrsko do Blatnega jezera (Verk, Rog. Slatina — sprehodi in izleti — ima razgledno karto Donačke gore kot prilogo). Na vrhu so zidine, ostanki nekdanje »straže«, sezidane za stražarje ki so v 16. in 17. stoletju z gorečimi grmadami naznanjali prihod divjih Turkov. V teh zidinah je sedaj turistovska koča SPD, na vrhu gore pa res lep evharističen križ. — V prazgodovinski dobi je stal tu tempelj keltske boginje Herte, v času rimskega gospostva pa je bil na vrhu Donačke gore, tedaj imenovane Mons Claudius, Mitrov tempelj (Rimski spomenik Mitrovega svetišča z Donačke gore je v ptujskem muzeju.) Na istem mestu so pozneje postavili cerkev sv. Donata (od tod ime!), ki jo je 1. 1740. in ponovno 1. 1741. uničila strela, pri čemer je bilo ubitih 59 (po drugih trditvah celo 300) ljudi. Zvonovi pa so se strkljali navzdol po pobočju do tam, kjer stoji sedanja cerkev sv. Donata (ki so jo pa po škof. šematizmu gradili že od 1. 1716. do 1741.). Na vznožju Donačke gore je na gričku cerkvica sv. Jurija iz 14. ali 15. stoletja. Ko so jo l. 1532. Turki požgali, je bila obnovljena. Glavni portal ima letnico 1658. Zanimivo je, da ima Donačka gora od zahoda obliko popolne piramide, v resnici pa ima tri vrhove drugega za drugim, da je torej naš »vzhodni Triglav«.

Nova doba (01.12.1939) 1939, številka 49

 

 
 

 

 

Dopolnitve in foto: Boris Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

2 komentarjev na članku "Donačka gora - Rogaška gora"

France Malešič,

V zanimivem pregledu nekdanjih dogodkov na Donáčki gori se je avtorju prikradla nekoliko preveč ohlapna oznaka »pobožna legenda« in »naj bi udarila strela«.

Po doslej znanih in preverjenih podatkih so se na Donáčki nesreče zaradi strele dogajale že prej in je bila prav zato prvotna cerkev na najvišjem sredinskem vrhu gore (881 m) posvečena sv. Donátu, ki je znan kot zavetnik zoper strelo.

Šestega avgusta 1741, na sam praznik sv. Donáta, se je pri prvotni cerkvi na vrhu zbralo veliko število romarjev, največ iz Šentvida pri Ptuju (danes Videm). Dan je bil izredno vroč in soparen. Ko so bili romarji v cerkvi, je prihrumela strahovita nevihta. Nenadoma je strela udarila v cerkev in povzročila pravi pokol; 59 ljudi je bilo takoj mrtvih, veliko pa je bilo ranjenih ali poškodovanih. Večino žrtev strele so pokopali pri bližnjem Sv. Juriju in v Žetalah, le tri so odpeljali v domači kraj pri Ptuju.

Nesreča romarjev je močno odjeknila – njena razsežnost je brez primere.

France Malešič


Lojze Šmid,

Najlepša hvala za dopolnitve zgodovinskih iveri in dodane fotografije g. Borisu Štuparju.

Beseda pobožna pa ima sledeči pomen: dotakniti se česa s pobožnim strahom (ZRC SAZU) in to je to.

Vesel sem , da vas je še nekaj, ki vas take stvari zanimajo. Lep gorski pozdrav!

Lojze Šmid

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40344

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice