Boris Štupar 06.10.2014 07:29 3917 1

Dr. Slavko Prevec (1906–1944)

France Malešič: Pred nedavnim – 27. septembra – je minilo sedemdeset let od smrti Slavka Prevca, slovenskega alpinista in gorskega reševalca; zavednega Slovenca, priljubljenega zdravnika in strokovnjaka redkih sposobnosti.

Doma je bil iz Stare Loke, med obiskovanjem klasične gimnazije je spoznal tudi gore in se leta 1923 srečal s Klementom Jugom in z njim tudi plezal (podatek Bogdana Breclja). Bil je med tistimi, ki so spomladi 1924 reševali ponesrečenega Anteja Lenarčiča, 15. avgusta 1924 pa tudi Klementa Juga. Kmalu potem je bil s Stanetom Hudnikom in Stanetom Skokom v navezi z Nevino Rebek – sošolko in kasneje ženo – ki je takrat kot prva Slovenka preplezala Triglavsko severno steno. Istega dne se je v Steni ponesrečil Vladimir Topolovec. Prevec in Hudnik sta ga z drugimi skalaši naslednje dni zaman skušala najti.
Leta 1925 sta skupaj s Hudnikom stavila za čokolado z Divo Medicevo, da bosta za novo leto silvestrovala na Kredarici. V Mojstrani sta v gostinski sobi opazila osamljeno gospo, ki je pisala voščila in jokala. Bila je Miss Fanny S. Copelandova. Povabila sta jo s seboj in bila je navdušena. Od takrat so bili skalaši njena najboljša družba, Prevca in Hudnika pa je opisala kot dvojico, nerazdružljivo kot dvojčka Kastor in Poluks.

Prevec je medicino študiral v Ljubljani, nato pa v Innsbrucku. Poleti je plezal v domačih in tujih gorah ter sodeloval pri več reševanjih. Avgusta 1929 je z Bogdanom Brecljem in Nevino Rebek obiskal Dolomite, kjer ga je najprej zadel padajoči kamen, nato pa je oslabljen v Mali Cini doživel še eno nesrečo.
Njegova tovariša dr. Bogdan Brecelj in Stane Hudnik sta bila zaradi vseh izkušenj najbolj poklicana za organiziranje boljšega delovanja tedanje gorske reševalne službe, Prevec pa jima je pomagal po svojih najboljših močeh.
Bil je izredno sposoben zdravnik in je postal odličen okulist, bil pa je tudi zadnji predvojni urednik ugledne revije Zdravniški vestnik. Med vojno je sodeloval v odporu in šel leta 1944 v partizane. Padel je pri Sv. Vidu nad Cerknico.
O njem govorijo lepi spomini na njegova dejanja.

France Malešič

Klement Jug, ki se je ponesrečil 11. avgusta 1924 v Triglavski severni steni, na Preckinovem lojtrnem vozu pod steno, 15. avgusta 1924; za njim devetnajst skalašev in drugih reševalcev; z leve: prvi (ime?) Jernejčič (ne Milan Gostiša!), drugi Stanko Tominec, tretji Janez Kveder, četrti Vladimir Kajzelj, peti Stane Hudnik, šesti Albin Torelli, sedmi Albin Umnik - Bine, osmi Slavko Prevec, za njim gologlav malo starejši skalaš z brki in še del nekega drugega obraza, nato enajsti z vrvjo Jože Kobilica (ne Kobilca!), Joža Čop, Dalibor Trnkóczy - Kore), (zadaj neznan, malo starejši gologlav obraz, domačin?), Žane Košca, Stane Skok (ne Miha Potočnik!) in še trije domačini. Zadaj vrisana smer Jugovega vzpona in kraj nesreče.
Foto Albin Umnik, 15. avgusta 1924

Štirje mladi ljubljanski skalaši, ki so sodelovali pri reševanju Klementa Juga, z oskrbnikom Torkarjem in njegovimi v Vratih. Spredaj sedita Mara in Dora Torkar; spredaj stojijo Preckinova Mina, neznana, Jože, Stanko in mama Minka Torkar; za njimi so Vladimir Kajzelj, Stane Hudnik, Stanko Skok; zadnja dva sta Dalibor Trnkóczy - Kore, Slavko Prevec in Jože Torkar.
Foto Albin Umnik, po reševanju Klementa Juga, 15. avgusta 1924.

Štirje skalaši, ki so sodelovali pri reševanju Klementa Juga in kasneje Topolovca: Stane Skok, Stanko Hudnik, Vladimir Kajzelj in Slavko Prevec; 15. avgusta 1924 v Mojstrani na brvi čez Savo.
Foto Albin Umnik

Reševalci Vladimirja Topolovca 26. in 27. avgusta 1924 še niso mogli v Črni graben, da bi ga našli. Spredaj sedijo od leve: Gustav (ne Stane!) Ogrin, Stane Hudnik, Slavko Prevec, četrti Jože Kobilica (ne Kobilca!), peti Ferči (?), šesti neznan, sedmi Mantuani; za njimi trije: prvi neznan (ni Mirko Kajzelj!), drugi neznan, tretji v beli srajci kleči Stane Skok; zadaj stojijo: Henrik Pardubsky, drugi neznan, tretji Jernejčič, četrti neznan skalaš, peti verjetno nadlovec Rabič, šesti neznan domačin, sedmi neznan skalaš, osmi Vladimir Kajzelj, deveti Albin Torelli.
Foto Albin Umnik

Deset skalašev – med njimi skalašica – pri iskanju Vladimirja Topolovca v Triglavski severni steni, 26. ali 27. avgusta 1924; spredaj leži neznan, za njim sedijo z leve prvi Jože Kobilica, drugi neznan, tretji Stane Predalič; zadaj stojijo: prvi Stane Hudnik, drugi Slavko Prevec, tretja neznana skalašica, četrti z vrvjo čez pleča Vladimir Kajzelj, peti Lojze De Reggi; zadaj v sredini sedi neznan skalaš.

Podpisa Slavka (na prejšnji fotografiji) in Nevine Prevec

Nevina Rebek-Prevec: »Slavko Prevec, Bogdan Brecelj in jaz pod Tremi Cinami avgusta 1929. Odbila nas je stena Marmolate in je kamen zadel Slavkota, tako da smo se morali vrniti. Vkljub temu smo poskusili Cimo piccolo di Lavaredo in si je tukaj Slavko zlomil ključnico.«