Nedelo, 06.08.06 – Mirko Kunšič: Za Kovaški muzej v Kropi
Nedelo, 6. avgusta 2006Po Sloveniji
Dragocena para švicarskih vojaških čevljev
Kropa – Vodnik in oskrbnik Kovaškega muzeja v Kropi Joža Eržen bo obiskovalcem odslej z veseljem povedal tudi zgodbo o dveh parih vojaške obutve, okovane z znanimi »planinčarji« – posebnimi ročno izdelanimi žeblji za planinsko obutev.
Gre za darilo Švicarja Hansruedija Wylerja, upokojenega poklicnega vojaka, ki je kariero končal kot vojaški ataše Švice v Veliki Britaniji in v Budimpešti. Od tam je po osamosvojitvi »pokrival« tudi Slovenijo. Naše gore so ga hitro zasvojile in dopust je preživljal tudi na Bledu.
»Spoznala sva se v Vili Bled pred 16 leti. V sproščenem pogovoru sem mu omenil, da sem bil kustos v Kovaškem muzeju v Kropi in da me nanj veže kup prijetnih spominov. In tako sva skozi muzej in zbirko več sto vrst ročno izdelanih žebljev prišla v Švico, do planinčarjev in t. i. žebljev trikunov, ki so jih kroparski kovači kovali posebej za švicarsko vojsko. Leta 1931 je namreč švicarsko podjetje z oglasi v slovenskih časopisih iskalo žebljarje. Takratni ravnatelj industrijske zadruge v Kropi Jože Gašperšič se je odzval in se dogovoril za milijonske količine teh žebljev,« nam je povedal Janez Fajfar z Bleda.
Hansruedi Wyler se je doma lotil poizvedovanja o tem, ali imajo še kje kakšne stare zaloge kroparskih, ročno kovanih žebljev. Tudi po več kot pol stoletja je našel kroparske sledi, shranjene v prvotni embalaži. Pri prijatelju, upokojenem generalu, pa je v kleti našel še njegov par vojaške obutve, podkovane s planinčarji in trikuni.
Pred leti je sedanja kustosinja Kovaškega muzeja Saša Florjančič v Vigenjc zapisala, da so bili planinčarji simbol kroparskega in kamnogoriškega ročnega žebljarstva. Kroparski kovači so pred prvo svetovno vojno za obutev avstrijske vojske ročno izdelali na milijone teh žebljev. Za vsakega je bilo potrebnih od 13 do 15 točno umerjenih udarcev kladiva. V Kropi so jih vse do leta 1940 ročno izdelali več kot 18 milijonov kosov letno.
»Vesel sem, da sem za muzej lahko prispeval dva para švicarskih vojaških čevljev. Generalski so s planinčarji in trikuni sicer podkovani ob robu podplatov, obema pa so skupni kroparski žeblji, ki so jih v podplate lahko pritrjevali le čevljarji s posebnim znanjem. Vsakemu švicarskemu vojaku sta pripadla dva para take obutve za visokogorje. Lahko smo jih dobro uhodili, žeblji so dobro prijemali podlago, tako da ni bilo težav z gibanjem enot v našem goratem svetu,« pravi gospod Wyler.
Kustosinja ga je presenetila, ko mu je pokazala izvirno skico (to so Švicarji v Kropo poslali pred več kot 70 leti), kakšne planinčarje naj kujejo tamkajšnji, po vsem svetu znani kovači. Dokaz več torej, da je Kropa, poznosrednjeveški trg s koreninami v antiki, v 19. stoletju zmogla še zadnji spev fužinarstva.
Mirko Kunšič
