Delo: Slovenski planinski muzej ni le nemi pričevalec zgodovine, ampak prizorišče dogodkov in prostor za srečevanja
Mojstrana ►Pred petimi leti so v Mojstrani odprli Slovenski planinski muzej, v katerem ohranjajo dediščino naroda planincev in gornikov. Muzejska hiša ima izvirno arhitekturno podobo na čudoviti lokaciji pod slovenskimi vršaci – blizu nekdanje stavbe Triglavske muzejske zbirke, ob vstopu v Triglavski narodni park in dolino Vrat.
Prizadevanje za postavitev planinskega muzeja je staro skoraj toliko kakor organizirano planinstvo na Slovenskem, saj najdemo prve zapise o »alpskem« muzeju v Planinskem vestniku že leta 1901. Potreba po tem je izhajala iz začetkov zavedanja o vlogi in pomenu, ki ga je za ustvarjanje nacionalne zavesti Slovencev imelo delovanje v gorah.
Več kot 450 eksponatov
Muzej že več let povezuje vse, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni, to so obiskovalci najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika. Muzej ni le nemi pričevalec zgodovine, kot poudarjajo muzealci, ampak je zasnovan kot prizorišče dogodkov in prostor za srečevanja vseh generacij planincev, gornikov, alpinistov, pohodnikov ali obiskovalcev.
Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. Sodobno postavljena razstava sledi oblikovalskim trendom ter podaja informacije prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija. Bogato filmsko, fotografsko in predmetno gradivo ter interaktivne vsebine so predstavljene v 11 vsebinskih sklopih. Razstava je tudi delno prilagojena slepim in slabovidnim.
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica ponujajo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.
Strele, grmenje, odmevi ...
Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved (Pot je zgodba – zgodba je pot), ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo obiskovalci doživljajo, ima pomembni sporočili, prvo je, da je pot pomembnejša od cilja, in drugo, da je vsaka pot svoja zgodba.
Muzej bo očaral vse, ne le ljubiteljev gora in hribolazništva, saj je razstava didaktična in praktična. Če hribe raje opazujete iz doline in vas še ni ujela nevihta, nič hudega, saj jo lahko vseeno doživite. V bivaku, kamor se zaprete, je simulacija nevihte v gorah, s strelami, grmenjem, odmevi …
J. Š. A.