praznuje 10-letnico delovanja - Dediščina je ovrednotena, prepoznavnost večja
Tretji pohod po tematski poti Na svoji zemlji v soboto, 3. oktobra
»Zavedamo se, da žanjemo setev naših prednikov, zato smo vsaj del tega bogastva dolžni ohraniti našim zanamcem.«
Te misli spremljajo delovanje Društva Baška dediščina od leta 2005, ko je začelo pisati zgodbo svojega delovanja v gornjem delu Baške grape od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači. Takrat so trije zagnanci potrkali na vrata tehniške dediščine. Danes društvo upravlja in obnavlja že tri tehniške spomenike lokalnega pomena: Prangarjev mlin z žago venecijanko, Jakovo kovačijo in vetrovalno napravo železniškega predora Bukovo, edino še ohranjeno te vrste v Evropi.
Zanimive povezave išče tudi v tolmunu nesnovne dediščine, zlasti pri obujanju vaških praznikov, starih običajev, znanj in dognanj in jih sestavlja v mozaik novega znanja o zgodovini in dediščini Baške grape.
Društvo deluje v prepričanju, da dediščina ni le nekaj preživetega, ampak da z ustvarjanjem novih turističnih produktov postaja zanimiva in dragocena tudi sedanjim in bodočim rodovom. Zato pušča za seboj trajnostne sledi: spominsko znamenje in info tablo duhovniku Janezu Volfu na Robarjevem griču, spominsko ploščo Bralnemu društvu Gorska vila v starem podbrškem jedru, pomnik hribovskim materam na Bači pri Podbrdu, info tablo Baška grapa v prvi svetovni vojni v Podbrdu, dokumentarni film »Vetrovalna«.
V Register žive kulturne dediščine Slovenije je vpisalo cvetnonedeljski šop zelenja - »pusl«. Uhodilo je nekatere stare poti v okolici Podbrda, s sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Občine Tolmin in številnih partnerjev je leta 2012 na Grahovem ob Bači in Koritnici realiziralo svoj največji projekt, Tematsko pot Na svoji zemlji. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami ga je letos nadgradilo s turističnim programom »Selfie na svoji zemlji«.
Javnost izobražuje tudi s predstavitvijo filmov, s predavanji, časopisnimi objavami in s sodelovanjem v radijskih in TV oddajah.
Kot aktivni član prepleta povezovalne niti z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Tolmin, Turistično zvezo Gornjega Posočja, Turistično zvezo Slovenije, s Fundacijo BIT Planota, LTO-jem Posočje Tolmin Kobarid, Tolminskim in Cerkljanskim muzejem ter Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani. Z naklonjenostjo sledijo njegovemu delu Občina Tolmin in vseh pet krajevnih skupnosti, kjer deluje. Povezovalne niti pa plete tudi k sosednjim društvom s področja dediščine.
Društvu dajejo zagon za delo tudi številne nagrade: Murkova listina 2007, priznanje za NAJ NVO 2010, 2012 in 2013 v Upravni enoti Tolmin po izboru strokovne komisije, za NAJ NVO 2014 v Upravi enoti Tolmin po izboru javnosti, Naša Slovenija 2014, bronasti znak Turistične zveze Slovenije 2015.
Olga Zgaga