Odgovor na pobudo poslanke Cvetke Zalokar Oražem v zvezi z Dvojnim jezerom v Triglavskem narodnem parku z dne 12.8.2009
Odgovor ministra za okolje in prostor na poslansko pobudo Cvetke Zalokar Oražem v zvezi s porušenjem naravnega sistema v Triglavskem narodnem parku v Dvojnem jezeru
/.../
Zahvaljujemo se vam za vašo pobudo za reševanje problematike Dvojnega jezera v Triglavskem narodnem parku z dne 12.8.2009.
Pozivate nas k:
1. posvečanju več pozornosti porušenemu naravnemu sistemu v Dvojnem jezeru, ugotavljanju stanja ekosistema in proučitvi možnosti za vzpostavitev prvotnega stanja;
2. aktivnejšemu ozaveščanju planincev in obiskovalcev osrčja Triglavskega narodnega parka;
3. sprejetju ustreznega dogovora ali predpisa o preureditvi delovanja planinske koče pri Triglavskih jezerih;
4. podpori projektom Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki prispevajo k rešitvi te problematike in kandidirajo na razpise za pridobitev evropskih sredstev;
5. preprečevanju posegov v okolje s podobnimi posledicami v prihodnosti v Triglavskem narodnem parku in drugje;
6. ozaveščanje in izobraževanje javnosti o posledicah posegov v okolje s poudarkom na prednosti preprečevanja posledic namesto kasnejše sanacije in preusmerjanju obiskovalcev na manj občutljiva območja narave.
Na koncu vaše pobude izražate pričakovanje za takojšnje ukrepanje in seznanitev zainteresirane javnosti z vsemi ukrepi za preprečitev katastrofe v primeru Dvojnega jezera in pojava podobnih težav v prihodnje.
V nadaljevanju vam v odgovorih na vašo pobudo po točkah pojasnjujemo dosedanje in predvidene aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor in organizacij iz pristojnosti našega ministrstva pri reševanju te problematike.
k1/ Problematika onesnaženosti Dvojnega jezera v Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju TNP) je izredno kompleksna, kot v vaši pobudi ugotavljate tudi sami. Poleg problema odvajanja in čiščenja odpadne vode iz Koče pri Triglavskih jezerih vpliva na pojav prekomerne namnožitve alg tudi porušeno naravno ravnotežje jezera zaradi prisotnosti rib zlatovčic od l. 1991. K poslabšanju stanja jezerskega ekosistema vpliva tudi prisotnost rastline lasastolistne vodne zlatice od l. 2000. Kompleksnost problematike terja tudi celovit pristop k reševanju, v katerega so in bodo vključene številne organizacije.
Stanje jezer redno spremljajo v Javnem zavodu Triglavski narodni park, ki sodi pod okrilje pristojnosti našega ministrstva, in sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo. V l. 1999 so predstavniki obeh institucij v sodelovanju z Zavodom za ribištvo izvedli poskus izlova rib iz Dvojnega jezera, ki je bil le delno uspešen. Javni zavod TNP je za namen sanacije Dvojnega jezera pripravil projekt, ki bo kandidiral na letošnjem razpisu za sredstva programa LIFE+.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park že več kot 15 let spremljajo okoljsko problematiko in stanje pri planinskih postojankah. Zadnji sistematičen popis stanja je bil izveden l. 2006, podatki za skupaj 37 planinskih postojank na območju Triglavskega narodnega parka so bili ažurirani v letu 2009. Javni zavod TNP glede na kriterije (način dispozicije odpadnih vod, porabo vode, frekvenco obiska in neposredno ali posredno ogroženost vodnih virov ali naravnih vrednot) uvršča planinsko kočo pri Triglavskih jezerih med 7 planinskih koč na območju TNP, v katerih je treba prednostno urediti sistem čiščenja odpadnih vod.
Javni zavod TNP je na Inšpektorat RS za okolje in prostor 6.8.2009 podal poziv za ukrepanje v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda koče pri Triglavskih jezerih. Inšpektorat je zadevo odstopil Občini Bohinj, ki je z dopisom z dne 20.8.2009 zadevo vrnila Inšpektoratu. Glede pristojnosti pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda je po predpisih, ki urejajo javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, občina dolžna zagotoviti javno službo do nadmorske višine 1500 m. V 9. členu Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 109/07 in 33/08), je namreč določeno, da se morajo storitve javne službe zagotavljati na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. V višjih legah, kjer ni zagotovljene javne kanalizacije, pa mora lastnik stavbe poskrbeti za malo čistilno napravo ali nepretočno greznico najkasneje do konca leta 2015, kar je določeno v 19. členu Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS 98/07). Koča pri Dvojnem jezeru je po podatkih Javnega zavoda TNP na 1685m nadmorske višine. Ugotavljamo, da gre v primeru odvajanja odpadnih voda planinskih koč za svojevrsten sistemski problem, ki ga bo treba rešiti tudi s pravnimi predpisi.
k2/ Javni zavod TNP ima posebno Službo za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo, v kateri izvajajo številne aktivnosti za celovito ozaveščanje obiskovalcev TNP. Obiskovalci informacije o narodnem parku in ohranjanju narave lahko pridobijo v informacijskih centrih, na spletnih straneh, na informacijskih tablah, v raznih publikacijah in različnih oblikah vodenega obiskovanja. Na terenu pa obiskovalce vedno bolj informirajo tudi naravovarstveni nadzorniki. V TNP je trenutno 20 poklicnih nadzornikov, 65 pa prostovoljnih, številni med njimi so tudi planinci. V času poletne sezone je na območju Triglavskih jezer naravovarstveni nadzornik stalno prisoten. Predstavniki Javnega zavoda TNP s Planinsko zvezo Slovenije (v nadaljevanju PZS) sodelujejo na različne načine, med drugim pri Komisiji PZS za varstvo gorske narave in pri izobraževalnem programu PZS »Varuh gorske narave«.
k3/ V teku so dogovori s PZS o sodelovanju pri reševanju vprašanja odpadnih voda koče pri Triglavskem jezeru in iskanju rešitev za celovito rešitev tega problema za planinske koče nad 1500m nasploh. Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki upravlja s Kočo pri Triglavskih jezerih, je dne 31.8.2009 organizirala sestanek, na katerem sta bili oblikovani dve delovni skupini in sicer:
- delovno skupino za reševanje tehnoloških odpadnih vod koče pri Triglavskih jezerih (koordinator te skupine je PD Ljubljana Matica, v skupini je predstavnik MOP iz Direktorata za evropske zadeve in investicije),
- delovno skupino za pripravo načrta upravljanja planinskih koč in osveščanje obiskovalcev v TNP s posebnim poudarkom na sanaciji Dvojnega jezera (koordinator te skupine je Javni zavod TNP).
Na Ministrstvu za okolje in prostor smo imeli 15.9.2009 sestanek na temo sanacije Dvojnega jezera, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstva, Agencije RS za okolje, Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) in Javnega zavoda TNP.
Na sestanku smo se dogovorili za naslednje aktivnosti:
- proučitev možnih virov za sofinanciranje ureditve odpadnih voda iz planinske koče;
- sestanek IRSOP in Občine Bohinj glede pristojnosti pri izvajanju inšpekcijskih nalog;
- IRSOP bo izvedel pregled dosedanjih gradbenih posegov pri planinski koči in njihovo skladnost s pravnomočnimi dovoljenji;
- pilotno se prednostno sanira stanje Dvojnega jezera, pri tem in pri podobnih primerih se uveljavlja načelo »povzročitelj škode plača«.
Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklosti objavilo dva javna razpisa za ekološko sanacijo planinskih koč v visokogorju. V letu 2003 je bil v Uradnem listu RS št. 31/03 objavljen javni razpis za pripravo in izvedbo Programa sofinanciranja ekološke sanacije planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letih 2003 in 2004 v predvideni skupni vrednosti 20.000.000 SIT oziroma 10.000.000 SIT letno in sicer za investicije, katerih gradnja se je začela v letih 2003 in 2004 in končala v letih 2003, 2004 ali 2005. Upravičenci do prijave so bili investitorji – planinska društva. Finančna realizacija je bila izredno nizka, podeljenih je bilo zgolj 36% vseh razpisanih sredstev. V letu 2007 je bil v Uradnem listu RS št. 112/06 objavljen nov razpis za sofinanciranje ekološke sanacije planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letu 2007 v predvideni skupni vrednosti 10.000.000 SIT oziroma 41.729 EUR. Višina predvidenih finančnih sredstev je bila določena tudi na podlagi realizacije predhodnega razpisa. Upravičenci za prijavo so bili investitorji – planinska društva. Na razpis nismo prejeli nobene prijave, zato v letih 2008 in 2009 v proračunih ni bilo zagotovljenih sredstev za ta namen. Ne glede na navedeno in čeprav v tem trenutku nimamo zagotovljenih finančnih sredstev, na podlagi katerih bi lahko pristopili k izvedbi javnega razpisa za tovrstne projekte, se zavedamo pomembnosti rešitve te problematike in bomo v nadaljevanju v ta namen poskušali zagotavljati finančna sredstva. Pri tem bomo v reševanje problematike poskušali aktivno vključevati tudi druga ministrstva in vladne službe, ki so kakorkoli povezani s tem področjem.
k4/ Ministrstvo za okolje in prostor v okviru proračuna Republike Slovenije namenja sredstva za delovanje Javnega zavoda TNP in s tem posredno podpira tudi pripravo projektov za razpise za pridobitev sredstev Evropske unije. V primeru nekaterih konkretnih projektov pa ministrstvo pomaga tudi finančno. Če bo Javni zavod TNP uspešen pri pridobitvi evropskih sredstev za izvedbo projekta z namenom sanacije Dvojnega jezera v okviru programa Life+, bo ministrstvo projekt tudi finančno podprlo.
k5/ Javni zavod TNP ima tudi Službo za posege v prostor. Služba sodeluje z Zavodom RS za varstvo narave pri pripravi naravovarstvenih smernic za prostorske akte delov občin znotraj TNP, pripravlja strokovna mnenja h gradnjam in spremlja nedovoljene gradnje. V zvezi s slednjimi opozarja kršitelje oz. seznanja pristojni inšpektorat. Javni zavod TNP bo z novim zakonom o TNP, ki ga pripravlja naše ministrstvo, imel več pristojnosti pri preprečevanju nezaželenih posegov v prostor. Sprejetju novega zakona bo v čim krajšem času sledil tudi sprejem načrta upravljanja za TNP. Načrt upravljanja bo potrjevala vlada, med drugim pa bo vseboval tudi usmeritve za vse dejavnosti na območju parka.
k6/ Ozaveščanje in izobraževanje javnosti o temah varstva okolja na različne načine je ena od pomembnih aktivnosti ministrstva. Eden glavnih namenov teh aktivnosti je prav preprečevanje ravnanj, ki negativno vplivajo na okolje. Z usmerjanjem obiskovalcev na manj občutljiva območja pa se ukvarjajo upravljalci zavarovanih območij, posredno pa tudi Zavod RS za varstvo narave s pripravo naravovarstvenih smernic za prostorske akte na državni in lokalni ravni in za druge akte rabe naravnih dobrin.
S spoštovanjem,
Karl ERJAVEC
MINISTER