Slovenske novice, Finale - Dejan Ogrinec: Milo rečeno: absurd
Sredi zime sta se Katie-Jane Cooper in Tarka L'herpiniere opravila prečkat 388 kilometrov širok ledenik na Patagoniji – Oba sta vedela, da bosta trpela, a realnost je presegla vsa pričakovanja – Ekspedicijo sta prisilno končala po dveh tretjinah načrtovane poti
Angležinja Katie-Jane Cooper na pogled deluje prav prikupno dekle pri 28. V njej pa se skriva čisti strup, kot je dejal njen športni sotrpin in prijatelj, tudi Anglež Tarka L'herpiniere, s katerim se poznata od leta 2005 in imata za seboj med drugim tudi 8000 kilometrov kolesarjenja po puščavah Afrike ter dva meseca in pol bivanja na ledeni plavajoči plošči na Arktiki. Cilj njune zadnje odprave, ki se je na patagonskem ledu začela 26. avgusta in končala 29. septembra, je bil prečkanje skoraj 400 kilometrov dolgega ledenika Hielo Continental Sur. Edina uspešna podobna ekspedicija se je zgodila le enkrat. Toda Katie-Jane in Tarka sta si dodala še dodatno breme: njuna odprava je namreč potekala pozimi, kar je neprimerljivo težje od poletnih temperatur pred desetimi leti.
Ko so Tarko v intervjuju pred odhodom vprašali, kaj ga bo gnalo skozi tisoče razpok in obupno vreme, je kot iz topa dejal: »Nezadovoljen in pritoževanja poln pogled Katie-Jane, če nama ne uspe. Njeni glavni odliki sta vztrajnost in trmoglavost in večina te ideje je njene.«
Kljub temu je pobudnica projekta ob pogledu na pot, ki jima jo je prikazal Južni ledenik, na ribiški barki doživela pravi napad panike. Kilometre in kilometre daleč se je videlo samo razpoko za razpoko: »Ko sem se zavedla, v kaj se spuščam, sem se dobesedno zjokala. Iz mene je privrel notranji strah pred ledom, njegovim gibanjem, obupnim vremenom, ki vlada v teh krajih. Potrebovala sem uro in pol, da sem se psihološko sestavila nazaj in se vdala v zgodbo, ki sem si jo sama izbrala.«
Ekspedicijo sta avanturista končala po dveh tretjinah načrtovane poti. Kljub temu lahko za njun pogum in drznost (ali pa norost) rečemo – bravo. Katie-Jane in Tarka sta se namreč znašla sredi ničesar. Obdana z več tisoč ledeniškimi luknjami, ki jih je bilo treba preplezati vsako posebej. Na hrbtu sta nosila več kot 50 kilogramov najbolj nujne opreme.
Izsek iz poročila Katie-Jane, objavljenega prek satelitskega telefona, se je glasil: »Sva sama sredi tuljenja viharja, ki ti ves dan na glavo pošilja ogromne količine snega, da se najin majhen in ubogi enoplastni šotor skoraj podre. Naslednji dan se na naju izliva na hektolitre dežja, dobesedno leživa v visoki vodi. Jeva samo polovične porcije hrane, da nama je do konca odprave ne bo zmanjkalo. Proti hipotermiji se boriva samo s tem, da trošiva dragoceni bencin za kuhalnik. Toplo vodo prelijeva v termovke in nepropustne vreče ter se z njimi grejeva. Če tega ne bi počela, bi eden od naju že zmrznil. Milo rečeno, to je absurd. Še bolj absurdno pa je, da sem si to pot izbrala sama.«
Na ledeniškem platoju, kjer sta pričakovala ravninski del odprave, ki naj bi ga preprosto prekorakala na smučeh, ju je zmotilo izjemno veliko ledeniških razpok. Oba sta imela hude sončne opekline. Katie-Jane je imela ramena od nahrbtnika povsem ožuljena, njene noge so bile zaradi odrgnin skoraj brez kože. Šele ko si jih je res dobro povila, so se rane začele počasi celiti. Minil je teden dni, da je lahko korakala brez stalnih bolečin. Oba sta vedela, da bosta trpela, a realnost je presegla vsa pričakovanja.
Neko noč se je Katie-Jane zbudila iz močnega psihotičnega stanja in nato po telefonu opravila dolg pogovor z zdravnikom. Potolažil jo je, da se je le zastrupila z ogljikovim monoksidom. Šlo je za posledico dvodnevnega kuhanja z bencinskim gorilnikom v stalno zaprtem šotoru.
Brez GPS-sprejemnika bi zašla. Satelitski telefon jima je vlival upanje, da bi ju ob morebitnem boju za življenje morda rešili s helikopterji. Zgolj morda! Rešitev zaradi stalnega slabega vremena, nizkih oblakov in razpok ni vedno izvedljiva.
Reševalcev k sreči nista potrebovala. Po razjasnitvi vremena sta 29. septembra sestopila z ledenika. Katie-Jane in Tarka 388 kilometrov zimskega pekla nista zmogla premagati. K sreči sta ostala živa.
Dejan Ogrinec