Gore in ljudje: Kr neki!
(Utrinki s poti po zamegljenih gorah, nekje severno od Kamnika)
Svetloba
Šum listov. Ko so si podajali kristalne kapljice vode.
Šum vetra. Z višjih bukovih vej je kaplje spuščal na nižje.
Šum megle. Različno sivi odtenki so šumeli v očeh.
Šum na ... Z bitjem srca je poslušal tiho melodijo narave.
Našel je svetlobo, ujeto v tisoč drobnih kapljic.
Cvetki na tleh so ulovili nekaj barvne svetlobe.
Ob toku navzgor je sledil nevidni svetlobi studenca.
Blizu Brane je bil, to je čutil po teži v bližini.
Cilj brez poti zanj ni bil vreden, a tudi v poti
brez cilja smisla ni videl. Le poznal ga še ni.
Pustil je, da ga je usmerjala megla.
Sledil je opuščenim potem in svežim sledem.
Vreme ni bilo za letenje gorskih padalcev.
Bilo je preveč spolzko za gorske kolesarje.
Nezanimivo je bilo za planince in alpiniste.
Od napovedanih ni prišlo tri četrtine vojakov.
Odprtosti koče so bili šteti zadnji dnevi.
Čakal je v njej na razjasnitev in se krepčal.
Oddal je prvi telefonski klic in prejel drugega.
Naključje: odprlo se je nebo in kmalu zaprlo.
Sestopal je v smeri svetlobe, ki je šla za obzorje.
Nenaden tresljaj tal je kaplje odlepil od vej.
Na glavo so se mu vsule kot ljubek pozdrav drevesa.
Pri avtu je že uzrl nebo, posuto z drobnimi zvezdami.
Čez dva dni je bil na morju, do roba polnim svetlobe.
Pred nosom mu je krožila barka z napisom Marija.
Med čakanjem na sončni zahod je doumel naključje:
z imenom je zaživela svetloba z Jermanovih vrat.
Sam si svoje sreče kovač.
Toliko, kolikor boš vložil v iskanje svojega cilja, toliko boš tudi našel.
Nihče drug razen tebe ni odgovoren. Kajti vse je že pripravljeno.
In zato si ti obiskovalec svojega življenja.
(Satya Sai Baba)
Iztok Snoj