Delo, 14.11.06 - Branko Jokić: Slovenski speleologi usposabljajo črnogorske
Delo, torek, 14. novembra 2006
PANORAMA
Slovenski speleologi usposabljajo črnogorske
Dva tisoč čudežev narave
V Črni gori je menda več kot 2000 jam v kraških in planinskih predelih, pa tudi v primorju in celo pod morjem – Številne poznajo samo pastirji
Skupina črnogorskih speleologov je bila prejšnji mesec na usposabljanju pri slovenskih kolegih. Pridobili so si praktične izkušnje in se seznanili z najsodobnejšo opremo za raziskovanje jam. Zato so zdaj optimisti in jih nameravajo vsaj deset urediti za obiskovalce, želijo pa si, da bile nekatere takšne, kakršna je Postojnska jama.
V Črni gori je menda več kot 2000 jam – v kraških in planinskih predelih, pa tudi v primorju in celo pod morjem (pri Tivtu, Kotorju in vzdolž vse obale Boke Kotorske). Raziskanih je le malo, nekatere po splošnem prepričanju skrivajo celo senzacionalna odkritja. Jama Duboki do na Njeguših v masivu Lovćen je domnevno najgloblja na svetu. Za zdaj je bila ugotovljena samo njena »začetna« globina 316 metrov. Na Durmitorju, na samo petih kvadratnih kilometrih, je kar pet jam, globljih od 150 metrov. Jame na drugih črnogorskih planinah najpogosteje poznajo samo tamkajšnji pastirji, saj raziskovalci do njih še niso prišli.
Od vseh dosedanjih raziskovanj je največ pozornosti zbudilo odkritje blizu Bijelega Polja. Ugotovljeno je bilo, da je 20 kilometrov od tega mesta na robu Pešterske visoke planote v smeri toka reke Lim najdaljši podzemni »hodnik« na Balkanu. Imenuje se Čalovića pećina. Doslej so raziskali 11.750 metrov jame. Vhod vanjo je na zelo težko dostopnem zahodnem delu omenjene planote in je vsekan v apneniški masiv. Strme pečine na prvi pogled ne dajejo slutiti, da bi bilo tu kaj zanimivega, toda jamarji so ugotovili, da je pod njimi v notranjosti zemlje ena najbolj spektakularnih tvorb, kar jih je ustvarila narava.
Kilometri njenih hodnikov, labirintov in dvoran so že vrisani v speleološke zemljevide. Zadnja odprava, ki jo je vodil češki strokovnjak za jame Jan Sirotek, je konec letošnjega poletja raziskala še en kilometer kanalov in galerij, naletela pa je tudi na nekatere podrobnosti, ki so osupnile celo največje poznavalce. Našli so namreč veliko školjk s premerom en milimeter in vodoravne stalagmite, česar doslej še niso videli. Posebno jih je prevzelo to, da so na dvanajstem kilometru odkrili oblike življenja.
»Zadostuje, da prižgeš vžigalico, in že se dvorana Slavija zaleskeče v vseh barvah spektra. Tam je velik stalagmit Monolit. Visok je 1,75 metra in je nastajal več deset tisoč let. Ko ga zagledate, se zaveste, kako kratko je človeško življenje in kako mogočna je narava,« pravi Sirotek.
Domneva, da je jama z labirinti povezana z drugimi jamami, in trdi, da je to vsekakor ena najpomembnejših, če ne najpomembnejša jama v Evropi.
V Bijelem Polju nameravajo urediti turistično stezo do jame. Zdaj je do nje mogoče priti samo po težko dostopnem terenu, pot po strmih pečinah pa traja nekaj ur. Zato načrtujejo gradnjo ceste, vse drugo pa bodo prepustili naravi. Jama bo dostopna znanstvenikom, raziskovalcem in tudi turistom, željnim aktivnejšega dopusta. Zadnjim bi radi ponudili vsaj približno tisto, kar obiskovalcem ponujajo v Postojnski jami.
To in druge jame v Črni gori poznajo tudi slovenski raziskovalci. Večjo odpravo naših jamarjev, ki jih imajo v Črni gori za najzanesljivejše na svetu, pa pričakujejo šele prihodnje leto. Ne samo v tej jami.
Branko Jokić