Franci Savenc 22.12.2007 06:29 1241 0

Džoging po naj vrhovih

Slovenske novice – Dejan Ogrinec: Da človek osvoji sedem najvišjih vrhov celin, ni mačji kašelj – Navsezadnje je Mt. Everest kljub vsemu trd oreh tudi za dobre alpiniste – Da ne govorimo še o potrebnem času in denarju, da se ta želja izpolni – Ampak da se vrhove osvoji v skupnem času 58 ur, pa meji na neverjetno

Slovenske novice, ponedeljek, 17.12.2007 - Nadčloveško

Džoging po naj vrhovih

Da človek osvoji sedem najvišjih vrhov celin, ni mačji kašelj – Navsezadnje je Mt. Everest kljub vsemu trd oreh tudi za dobre alpiniste – Da ne govorimo še o potrebnem času in denarju, da se ta želja izpolni – Ampak da se vrhove osvoji v skupnem času 58 ur, pa meji na neverjetno

Christian Stangl iz Tirolske (Avstrija) je izpolnil svojo nekajletno željo in 7. decembra osvojil zadnji vrh iz serije 7 summits – sedem najvišjih vrhov celin, to je goro Mt. Vinson na Antarktiki (4897 metrov). Pri temperaturi do –50 stopinj Celzija je po dobrih devetih urah iz baznega tabora prišel na vrh. Višinska razlika je bila približno 3000 metrov, prejšnji rekord pa je bil 26 ur.

Če ne vemo, kje leži gora in kako daleč je iz baze do vrha, morda ni tako pretresljivo. Ob podatku, da običajni alpinisti potrebujejo za vzpon približno tri dni, pa se zamislimo.

Nad Christianom so se zamislili že mnogi. Tudi medicinci iz Innsbrucka, saj so njegovi časi tako neverjetni, da so mu za nekatere podvige nataknili radijski oddajnik, ki ga je spremljal prek satelita in kazal njegov položaj, utrip srca in še nekaj osnovnih funkcij telesa. Konkurence med preostalimi športniki namreč nima. Zakaj ne? Ker ima posebno srčno napako, poseben način delovanja srca in krvi, ki mu omogoča normalno gibanje in dihanje šele na višinah prek 4000 metrov.

Na začetku športne kariere, pred dobrimi 10 leti, mu je doktor zabičal veliko gibanja po gorah, saj ni imel dobre krvne slike in njegovo srce ni delovalo pravilno. Christian ni bil športnik. Pa je po zdravnikovih besedah začel pohajati po okoliških gorah in kmalu dojel, da nekaj ne štima. Napisane čase za planinske pohode je kot za šalo krajšal na polovico, potem na tretjino in tako naprej. Obenem sta ga gibanje v gorah in avantura plezanja tako prijela, da je na službo začel gledati postrani. Da je prekleto hiter, je spoznal tudi njegov zdravnik in se mu samo čudil ter ga spodbujal, naj izkoristi svoje prednosti. Pa je začel Christian še teči, seveda v hrib.

Stangl je kmalu pustil poklic mizarja in po posebnih pripravah v samo nekaj letih začel postavljati neverjetne rekorde. Njegov trening je bil recimo preteči 4500 višinskih metrov v manj kot petih urah in podobno. Poleg serije 7 vrhov je osvojil še nekaj osemtisočakov, za seboj ima poseben dosežek, ko je v šestih dneh osvojil šest andskih šesttisočakov, in recimo 40-dnevno solo prečenje Andskega višavja v razdalji 1000 kilometrov. Vso hrano in opremo za spanje je vlekel v vozičku. Na začetku je imel še največ težav s financami, ki pa so se po nekaj letih stalnega bankrota razrešile po intervenciji Inštituta za šport in zdravje Innsbruck. Začela ga je sponzorirati medicina v imenu znanosti. Ker lastnim meritvam doma v Avstriji kar niso mogli verjeti, so začeli z njim hoditi na ekspedicije, da so ga lahko merili v živo.

Njegov skupni čas projekta 7 summits je dobrih 58 ur in 45 minut. Skoraj neverjeten dosežek. Sicer ni prvi Avstrijec, ki je osvojil vseh sedem celinskih vrhov, to prvenstvo gre kolegu Walterju Lasererju, ampak ravno primerjava med njima morda še največ pove o sposobnostih Christiana Stangla. Neverjetne so in težko bodo ponovljive, kaj šele presežene.