Gorenjski glas, 21.09.04,Kultura - Igor Kavčič: Triglavska muzejska zbirka bi morala postati zbirka nacionalnega pomena. Vemo, da gore in planinstvo Slovencem mnogo pomenijo tudi na simbolni ravni.
Dvajset let Triglavske muzejske zbirkeEdinstven muzej z lepo prihodnostjo
»Triglavska muzejska zbirka bi morala postati zbirka nacionalnega pomena. Vemo, da gore in planinstvo Slovencem mnogo pomenijo tudi na simbolni ravni.«
Mojstrana - V avgustu je Triglavska muzejska zbirka, ki se nahaja v Mojstrani, v hiši ob pod, ki pelje v Vrata in naprej na najvišji slovenski vrh, praznovala svojo dvajseto obletnico. Medtem ko sva se s kustosinjo za planinsko zgodovino Eli Gradnik, ki po strokovni plati skrbi za omenjeno zbirko, sicer pa je vodja kranjskogorske enote Gornjesavskega muzeja, pogovarjala o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zbirke, si je v petkovem dopoldnevu zanimivo zbirko ogledovalo kar nekaj individualnih gostov.
Triglavska muzejska zbirka, edinstvena v Sloveniji, ki v takem obsegu predstavlja zgodovino gorništva v Sloveniji, že dvajset let gostuje v hiši na Triglavski cesti v Mojstrani, v kateri je bila pred leti znana gostilna Pri Jozlnu, kasneje so v Študentsko okrevališče prihajali mladi iz vse nekdanje Jugoslavije, v novi državi pa je bila z denacionalizacijo vrnjena njenim lastnikom.
Gornjesavski planinci so že kmalu po 2. svetovni vojni razmišljali o tem, da bi bogato planinsko dediščino utemeljili in prikazali bodočim generacijam ter tujim obiskovalcem naših gora. ob tem pa so tudi že začeli zbirati gradivo na to temo. Če so bili v začetku najbolj aktivni jeseniški planinci, so jim kmalu sledili tudi drugi. Ker na Jesenicah v šestdesetih letih ni bilo pogojev za ustanovitev planinskega muzeja, je gradivo sprejelo Planinsko društvo Dovje – Mojstrana, ki je pripravilo tudi nekaj razstav, leta 1984 pa se je pokazala priložnost za postavitev stalne zbirke v nekdanjem okrevališču. Po prenovi hiši je muzej ustanovila takratna Kulturna skupnost Jesenice, strokovno delo pa je opravil Gorenjski muzej iz Kranja, Majda Žontar. Kot arhitekt je pri postavitvi sodeloval današnji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.
Svoje mesto v Triglavski muzejski zbirki bo v prihodnje našla tudi bogata zapuščina gornika in fotografa Jake Čopa.
Zbirka se je v naslednjih letih dopolnjevala in preurejala. Še posebej po letu 1997, ko je bila zbirka institucionalno vključena v Gornjesavski muzej Jesenice. Zbirko je bilo najprej potrebno urediti po merilih muzealske stroke. "
Najprej je bilo potrebno vse gradivo dokumentirati, urediti inventarno knjigo, kar pomeni vse predmete vzeti iz vitrin, jih popisati, oštevilčiti, tako in drugače premeriti, zabeležiti, kdo je kaj prispeval v zbirko in če je le mogoče, čigavi so bili ti predmeti..." je povedala kustosinja zbirke Eli Gradnik in dodala, da je ta odtlej tudi sistemsko bolj urejena: "Zbirka skupaj z Liznjekovo domačijo sodi v kranjskogorsko enoto Gornjesavskega muzeja, vsako leto pa občina Kranjska Gora namenja tudi sredstva za odkupe, razstavno dejavnost ..." Pred kakimi petimi leti so iz Mestnega muzeja Ljubljana dobili tudi obsežno gradivo, ki so ga v okviru Planinske zveze Slovenije zbirali za Slovenski planinski muzej, ki naj bi po nekdanjih zamislih bil v Ljubljani. Za te potrebe so takrat uredili tudi dva depoja v Zadružnem domu na Dovjem, saj je hiša, v kateri je muzej, že dolgo premajhna, da bi v njej shranili vse gradivo.
Muzejska zbirka obsega sedem razstavnih prostorov. v katerih so predstavljeni prvi vzponi na Triglav, ustanovitev in delovanje Slovenskega planinskega društva, Jakob Aljaž in njegovo delo, začetki gorskega vodništva, prvi vodniki v Julijskih Alpah, ustanovitev in delovanje Turistovskega kluba Skala, o planinskih društvih na Gorenjskem ter o gorski reševalni družbi. V pritličju ima predstavitveno sobo TNP, ena od sob pa je namenjena lokalni zbirki, za katero gradivo je zbral Avgust Delavec, dolgoletni skrbnik Triglavske zbirke. Trenutno je v galeriji na ogled tudi razstava "Kraji gornjesavske doline na starih razglednicah", ki je bila prenesena iz Liznjekove domačije, kamor se je selila razstava slik, ustvarjenih na likovni koloniji Vrata 2004.
Težnja je. da bi zgradili vseslovenski planinski muzej, za katerega je že odkupljeno zemljišče neposredno ob sedanjem muzeju, leta 1996 pa je bilo s strani PZS, občine, domačega planinskega društva in lokalne skupnosti podpisano tudi že pismo o nameri. Takrat smo pripravili tudi večjo akcijo obveščanja javnosti, s prenosnimi panoji prehodili celotno Slovenijo in predstavljali, kakšen naj bi bil novi muzej. Opravljen je bil tudi že natečaj za arhitekturno rešitev," razlaga Gradnikova, ki ima vizijo sodobnega planinskega muzeja. "Manj predmetov, več zgodb je trend novih muzejev, ki morajo vsebovati multimedijske predstavitve, ekrane na dotik, hkrati pa bi imeli tudi prostor za tematske razstave. V mislih imam na primer postavitev bivaka, v katerem bi se sprožil efekt nevihte v gorah, ko bi vstopili vanj …, organizirali bi delavnice za otroke, muzejsko trgovino in še kaj. Muzej seveda ne sme biti cirkus, mora pa biti čimbolj zanimiv za obiskovalce." Kot kaže, novega muzeja vsaj še nekaj let ne bo.
"Danes sem pod inventarno številko 1492 vpisala "špichoze" in "ruzak" iz časa med obema vojnama, ki jih je od svojega sorodnika, danes starega več kot devetdeset let, prinesel ljubitelj gora iz Ljubljane."
V obstoječih pogojih si tako Eli Gradnik želi predvsem se bolj preurediti obstoječe depoje, da bodo ti bolj pregledni, dobro bi bilo urediti knjižnico, saj se v muzeju nahaja zelo veliko gorniške literature, potrebno je urediti bogat fotografski fond, ves čas pa potekajo tudi prizadevanja, da bi Triglavska muzejska zbirka postala kulturni spomenik nacionalnega pomena, kljub temu, da je mreža muzejev s strani države že postavljena. "
Mogoče bi potem zbirka, ki je res edinstvena pri nas, bila drugače obravnavana, ne zgolj kot neka lokalna zbirka. Tako bi zbirka tudi pri financiranju imela drugačen status, pa tudi do novega muzeja bi hitreje prišli. Vemo, da gore in planinstvo Slovencem mnogo pomenijo tudi na simbolni ravni."
Obstoječe razstave naj v sedanjih prostorih ne bi obnavljali, saj bi ta zahtevala preveč časa in denarja. Seveda pa jo ob skrbi za njeno "dobro kondicijo" tudi stalno dopolnjujejo.
Zbirko, ki je odprta od začetka maja do konca oktobra, za najavljene skupine jo odprejo tudi v zimskem času, letno obišče okrog 2000 obiskovalcev, od večjih skupin do individualnih gostov. Veliko je tudi tujcev, za katere je poskrbljeno s podnapisi v angleščini, zloženke pa so natisnjene tudi v italijanščini m nemščini. Ob povratku z gora se ustavljajo tudi planinci. "Zbirka se vseskozi širi, saj planinci in ljubitelji gora iz različnih koncev Slovence prinašajo predmete iz preteklosti. Večina jih za to ne zahteva plačila, saj jim je bolj pomembno, da se predmeti shranijo na pravem mestu in tako rešijo propada. Trenutno imamo vpisanih 1492 inventarnih številk predmetov, od katerih smo skoraj dve tretjini pridobili v zadnjih sedmih letih. Poleg tega je tu še "morje" fotografij in druge dokumentacije," je še povedala Gradnikova, ki pravi, da bo največji praznik muzejske zbirke takrat, ko se bodo selili v novi planinski muzej.
Igor Kavčič