Mitja Šorn: ... Ker vreme kaže dobro in tudi slika na webcameri obeta upanje na dobre razmere mi kar ne da miru.
... Tako v petek pridem na idejo, da bi šla v nedeljo, torek je dela prost dan in tako ne bo šlo preveč dopusta z Juretove strani.
Malo še omahujeva, oba se meniva doma in dobiva odobren odhod. V nedeljo ob šestih zjutraj se dobiva in odpraviva na 9 urno vožnjo. V Grindenwaldu se takoj spakirava, parkirava avto pred trgovino in odpraviva na Klein Scheidig. Od tam z daljnogledom pogledava v steno in navdušena opaziva gaz. Ker zamudiva zadnji vlak na Eigergletscher se sprehodiva do tja in namestiva na WC. Ob 8. uri v predverju slišiva vponke in srečava tri Švicarje, ki so ravno prišli z vrha. Malo podebatiramo o razmerah in ker so oni imeli težave v spodnjem, lahkem delu smeri spiva malo dlje, tako da sva na mestu, kjer so zašli ob dnevni svetlobi.
Pod težko počjo se prvič naveževa, ujameta naju dva Avstrijca, ki sta se v steno prešvercala skozi tunel. Jure poč premaga mojstrsko, sam mislim da ni težka, a me kmalu postavi na realna tla in po petih metrih snemam rokavice. Avstrijcev po poči nisva več videla. Če naju je do poči spremljal prhek sneg se nad njo vse spremeni in prideva v svet našega škripavca. Hinterstoserjeva prečnica je zalita in če bi imela take ambicije bi se jo verjetno dalo splezati tudi prosto. Snežišča so v odličnem stanju, prehodi iz enega na drugega pa prav tako.
Ob enih kuhava čaj na Bivaku smrti ...
Celotna objava na Mitja Šorn >>>
Ker so razmere ugodne tudi za sestop jo pičiva po gazi direktno navzdol čez zahodno steno in sestop mine v 2 urah.
Na postaji počakava vlak in se zapeljeva do Grindenwalda, kjer se napokava v avto in polna vtisov odpeljeva proti domu.
Za take ture se splača plezat pri nas in se spravit v kondicijo. Stena kot je Eigerjeva zagotovo pusti vtis v vsakemu, ki jo je preplezal. Zaradi svoje velikosti in zgodovine se v njej počutiš majhnega in ponižnega, podatkov o ponovitvah ponavadi ni mogoče dobiti in zato zahteva nekaj več. Ko se odpraviš na pot, nisi preprčian, če boš sploh vstopil vanjo, zato je po preplezani smeri zadovoljstvo toliko večje. Sploh če se o vzponu pogovarjaš in sanjariš že kar nekaj let, kot je bilo to v najinem primeru.
Klasično smer v severni steni Eigerja sva 7. in 8. februarja 2011 ponovila Jure Hladnik (AO Radovljica) in Mitja Šorn (AO Jesenice). Skupni čas plezanja: 18.30 h.