Uroš Samec, Matej Kladnik in Tine Cuder preplezali severno steno Eigerja
Eiger, Klasična smer
V petek trinajstega smo se odpravili iz Ljubljane do Grindelwalda, se z žičnico zapeljali do postaje Eigergletcher in spali v topli žičničarski kočici, iz koder nas je skušal pregnati zateženi ratrakist.
Po dolgotrajnem iskanju vstopa smo s plezanjem začeli šele ob 9. uri, sledili gazi do železniške luknje, spet izgubili dve uri ob iskanju Težke poči, že ponoči opravili z Hinterstoiserjevo prečko in si uredili prijeten bivak v Lastovičjem gnezdu. Topla noč v spalni vreči z bosimi nogami in mirno spanje sta bila kriva, da smo zjutraj začeli plezati šele ob 9. uri. Seveda se nam je ždenje v toplih spalnih vrečah maščevalo, ko smo zadnje raztežaje Rampe plezali že ponoči. Matej je že tožil nad mrzlimi prsti na rokah, spet pa smo si uredili udoben bivak na Krušljivih policah.
Tretji dan smo začeli celo malce prej, okrog 8. uri. Za začetek Krušljiva poč, sledila sta Prečnica bogov in Pajek. Ob dveh popoldne je naenkrat začelo snežiti in močno pihati, mi pa smo nadaljevali v suhih Izstopnih počeh. Ob 20. uri smo se zatlačili v spalke na vrhu stene in preživeli mokro sneženo noč. Vedeli smo, da moramo zjutraj hitro priti čez vrh na zahodno položnejšo stran.
Četrti dan smo po grebenu švignili čez vrh, saj nam ni pomenil prav ničesar. Sneženje in veter sta se nadaljevala, pogled na Matejeve prste pa je bil vse prej kot spodbuden. Na polovici sestopa se nas je vreme malo usmililo, zato smo lahko poklicali helikopter, ki je končal Matejevo trpljenje. Čez dvajset minut smo bili že pri zdravniku, ki je oskrbel Matejeve omrzline in Tinetovo napol gibljivo dlan.
Matej se sedaj zdravi v bolnici v Sloveniji, dneve bo preživljal ob zdravljenju v hiperbarični komori, mi pa upamo in držimo pesti, da bodo prsti ostali celi. Tinetu se dlan počasi normalizira, meni pa se po prstih še vedno sprehajajo mravljice.
Razmere v steni so bile najbrž povprečne, najtežji raztežaji so skoraj popolnoma skalni. V celi smeri smo preplezali le en popolnoma leden raztežaj. Zelo dobre razmere so na snežiščih, na katerih je trd, bel sneg.
14. do 17. 1. 2006 smo v Eigerju plezali Klasično smer (VI, 5 M, 1800 m, efektivno 28 ur) Tine Cuder (AO Matica, Papisport), Matej Kladnik (AO Kamnik) in Uroš Samec (AO Matica, Policija RS, BTC, Intersport)
Uroš Samec
Uroš Samec je tretji Slovenec, ki je pozimi preplezal vse tri
probleme: leta 2002 Grandes Jorasses (Crozov steber) in Matterhorn (Klasična smer).
Prvemu je je to uspelo Tomotu Česnu (vse tri v enem tednu), kasneje pa še Tini Di Batista. Slovenskih zimskih ponovitev Eigerja je pa že kar nekaj.