Aleš Guček: ... je in ni ekstremno smučanje
Uveljavil se je izraz ekstremno smučanje. Vendar tolikokrat omenjeno ekstremno smučanje je pomensko alpinistično. Ime je dobilo zaradi spustov po alpinističnih smereh.
Ekstremno smučanje je marsikaj. Na primer tekma v neprekinjenem smučarskem teku 3. in 4. aprila 1884 na Švedskem Nordenskiöldloppet (tek imenovan po polarnem raziskovalcu Nordeskiöldu). Zmagal je Laponec „Paava Lasse“ Nilsson-Tuorda, ki je porabil za pot 21 ur in 22 minut.
Znameniti pohod na smučeh Norvežana Fridtjofa Nansna s spremljevalci leta 1888 preko Grenlandije čez poletje je bil dolg okoli 1550 kilomterov.
Potovanje 2600 kilometrov na smučeh poveljnika ruskega bataljona Kuraptkina od Omska do Moskve v zimi 1930-31 je prav tako ekstremno.
Prav tako beležimo rekordno daljavo v skokih. Neki avtroogrski vojak češkega roda je nenamerno skočil čez steno v Krkonoših s smučkami na nogah in končal 130 metrov nižje. Ostal je nepoškodovan. Še bolje se je odrezal komandant avstroogrskega bataljona, ki je 19. februarja prehitro smučal na čelu vojaov in se ni mogel zaustaviti pred previsom na Hirschbergu. Njegov skok so izmerili mogočnih 250 metrov. Srečno jo je odnesel le s podplutbo kolena. Naj omenim še ekstremno smučanje zlatokopov v Kaliforniji. Smučali so na hitrostnih tekmah s smučkami, dolgimi tudi do 4,5 metra. Tommy Todd je dosegel leta 1868 136 km/h, kar je šele leta 1933 isto dosegel Leo Gasperl z veliko boljšo smučarsko opremo.
Smučarske polete nad 250 metrov ne moremo šteti za drugo kot ekstremno, mar ne?
Turno smučanje predhodnik alpinističnega
Skandivaci in Laponci vred so se „plazili“ po ravnicah in položninah. Dejansko so hitro drseli za visoko divjadjo kot lovci in za njo tekli ter se vzpenjali in spuščali po položnih gričih. Smučanje v Srednji Evropi se je začelo širiti po letu 1890 kot posledica neverjetnega prečenja na smučeh Norvežana Fridtjofa Nansna s spremljevalci preko Grenlandije leta 1888. Smučarji v Srednji Evropi po letu 1990 niso smučali po ves dan na istem „Trotlwiese“ (travniku za tepce), ampak so se vzpeli na bližnjo planino in opravili tisti dan en sam spust. Tako se je začelo turno smučanje.
Toni Schruf iz Mürzzuschlaga in Max Kelinoscheg iz Gradca (Graza) sta se na smučeh leta 1893 vzpela na bližnji Stuhleck in smučala do doline. Avstrijec Wilhelm Artl iz Salzburga se je leta 1894 prvi s smučmi povzpel na trisočak Sonnblick (3106 m) in za spust do Kolm Saigurna (1600 m) potreboval 32 minut.
Sledili so pogumni večdnevni pohodi na smučeh po visokogorju. Martin, Fram in Schram so prečili arlberško pogorje na Tirolskem: Stuben – Zürs – Lech – do Oberstdorfa v Nemčiji. Joseph Ravanel – Le Rouge (Rdeči) in doktor Michel Payot sta uspela premagati najbolj odmevno enotedensko pot na smučeh v 1905. letu od Chamonixa do Zermatta.
Omeniti velja še prvi vzpon in spust na smučeh z Mont Blanca (4807 m), kar sta opravila leta 1905 Le Rouge in zdravnik Michel Payot, oba iz Chamonixa.
Smučarska družba Dren je leta 1910 začela najprej osvajanje na smučeh Polhograjskih gričev in nadaljevala po Kamniških planinah. Ustanovitelja sta bila Bogomil Brinšek in Rudolf Badjura. Njim so se pridružili še Pavle in Jože Kunaver, Ivan Tavčar, Jože Cerk ... Kasneje so se tej druščini pridružili še drugi (različni viri navajajo različna imena).
Ne bi ponavljal znane visogorske smučarske ture Slovencev, razen ene, ki je malo znana. Ko je Janez Kanoni končal študij psihiatrije, je moral leta 1930 na služenje vojaškega roka v Ničpuru na jugoslovansko albanski meji. S seboj je ponesel smuči. Domačini so ga zabodeni gledali, saj so smuči videli prvič. Prikazoval jim je različne vragolije na smučeh. Najbolj so bili navdušeni, ko je skakal in nekajkrat tudi „pogrnil“. Mislili so, da to dela namerno. Njegov podvig je bil vzpon in spust na smučeh s Koraba (2764 m). Ker so bili v gorah volkovi, sta ga del poti spremljala psa šarplaninca Šarko in Murat. Že na začetku poti pa sta se na obrobju vasi stepla z vaškimi cucki in ostala v dolini. Janez pa se je sam odpravil naprej in ni srečal volkov.
Na smučeh po alpinističnih vesinah
Človeška narava je naravnana, da ljudje težijo vedno k večjim in nevarnejšim izzivom. Iz turnega smučanja se je tako razvilo alpinistično smučanje. Poznavalci in alpinistični smučarji imajo dogovorjene kriterije, kaj je zvezno smučanje, smučanje brez odpetja vezi med spustom od vrha do baznega tabora. Sam sem leta 1977 objavil moje razmišljanje o delitvi alpinističnega smučanja (takrat sem še pisal ekstremno):
1. Smučanje po velikih strminah brez spuščanja z vrvjo.
2. Smučanje z visokih vrhov brez uporabe kisika med vzponim in spustom.
3. Smučanje s kombinacijo smučanja in alpinističnega spuščanja z vrvjo na mestih, kjer ni možno uporabiti smuči.
Upam, da se bo oglasil kak alpinistični smučar in objavil svoj pogled.
Alpinistično smučanje kot alpinizem ima povezavo z Alpami, čeprav bi lahko uoprabili izraze še za Himalajo, Hindukuš, Karakorum, Kavkaz, Ande ...
Čeprav je bilo že veliko napisanega o alpinističnem smučanju, naj spomnim na nekaj takih podvigov. Za začetnika veljata Avstrijca Winter in Zakarias iz Gradca, ki sta 17. julija 1961 na smučeh premagala 50 stopinjski Pallavicinijev ozebnik v severni steni Gorssglocknerja. Sledili so avstrijski smučarji s spustom s Hochfernerja in Wiesbachhorna ...
Ko je slišal Švicar Sylavin Saudan za te podvige, so mu zrasla krila. Stene so se mu zdele vse manj strme in grozljive. Najprej se je spuščal po stenah nad Chamonixem. Petkrat je pogledal smrti v oči, kar ga ni zaustavilo, da ne bi smučal po Aiguille de Bionnassy, Spencerjevem ozebniku Aguille de Blatière, Whymperjevem ozebniku v Aguille Verte, južno steno v Grand Jorasse, severno pobočje Mont Blanca in po Gervassutijevem ozebniku v Mont Bland de Tacul – vse v Franciji. V domači Švici se je spopadel z zahodno steno Eigerja in vzhodno steno Monte Rose, ki je z 2500 metri najvišja v Evropi. Nun Kum v Kašmirju v Indiji si je zapomnil, prav tako svet, ko se je brez kisika povpel in spustil s tega sedemtisočaka (7135 m). Dolgo časa se je pripravljal za spust leta 1982 z vrha Gašerbrun I (Hidden Peak, 8089 m) v Pakistanu, kar velja za prvo smučanje z osemtisočaka. Višinsko razliko 2000 metrov je presmučal v petih urah, medtem ko so spremljevalci peš hodili 48 ur. Saudan se je iz Švice preselil v Chamonix, raj za njegove podvige.
Francoza Patrick Vallençant in Marc Boivin sta smučala v Kordiljerih in uspela razdevičiti s smučmi Huascarana v Peruju, visok okoli 6660 metra. Nato je sledila cela četica alpinističnih smučarjev. Preveč, da bi naštel vse.
Omenil bi še nekaj dosežkov Japonca Yuichira Miure, ki se je prvi spustil leta po vesinah Mount Everesta 6. maja 1970. Začel je na Južnem sedlu in po dokaj gladkem snegu za zaviranje odprl padalo. Na srečo se je vse dobro končalo, ko je z zmanjšano hitrostjo zadel ob skalo in padel kot čep. Zaustavil se je med ležečim drsenjem, ker mu je narava šla na roke in ni bilo kakšne prepadne stene. Japonec je prvi presmučal vrhove vseh sedmih celin in še nekaj gorà: Tasman Glacier Aoroki, Mount Cook na Novi Zelandiji, Mount Fuji 1966 prav tako s padalom na koncu spusta, Mount Koscinsky v Avatraliji (1967), Mount Mc Kinley na Aljaski (1967), Popocatepetel (1968) v Mehiki, Chile’s Towers of Pain (1969), Kilimndžaro v Afriki (1981), Mount Vilson na Antarktiki (1983), Elbrus v Rusiji in Aconcagua v Argentini (1985). Vzpel se je s sedemdesetimi leti na Mount Everest (2003) in še kot najstarejši na Everstu 2013, ko je dopolnil 80 let.
Južnotirolec Hans Kammerlander je leta 1996 smučal z vrha Everesta po severni strani. Zaradi pomanjkanja snega je odpel smuči in 900 metrov prehodil, da je lahko nadaljeval spust.
Utrinki slovenskega alpinističnega smučanja
Malo je znano, da je bil vsestranski smučar Franci Mrak iz Kranjske Gore, odličen alpski tekmovalec, učitelj in trener smučanja, tudi alpinistični smučar. Prvi v Sloveniji se je ojunačil in in v alpinističnem smučarskem slogu zasmučal v Skednju. Leta 1968 smo bili Vršiču, kjer je bilo na plazu nad sedlom obilo snega. Nenadoma se je nad nami znašel Franci Mrak: „Od kod pa ti?“ „Ja z Male Mojstrovke sem se spustil do sem.“! Mraku sta sledila alpinista in vaditelja smučanja Matija Maležič in Boris Krivic, ki sta leta 1972 premagala na smučeh severno steno Škrlatice.
Še bi lahko našteval, a je alpinistom in planincem veliko znanega. O slovenskem alpinističnem smučanju sem pisal v knjigo Po smučinah od pradavnine, Magnolija, 1988 od strani 156 do strani 158. Drugič morda o smučanja z vseh najvišjih vrhov na Zemlji.
Opomba: Kar jaz vem, sta Boris Černivec Andrej Terčelj alpinistično smučala križam krtažem po Sloveniji in delu sveta. Napisala sta strokovno in jezikovno izjemno knjigo s številnimi nazornimi fotografijami tehnke turnega in alpinističnega smučanja Skrivnosti nedotaknjenih strmin (samozaložba, 1997). Knjiga ponuja 101 skrivnosti turnega in alpinističnega smučanja. Imata bogate izkušnje “divjih“ turnih in alpinističnih smukov. Od slednjih naj navedem, da sta bila člana alpinistične odprave v Cordillero Blanco v Južni Ameriki, kjer sta na smučeh razdevičila“ Palcar (6070 m), Artesonraja (6025 m) Chacraraja (6001 m) in Priamide Norte (5700 m).
Ne morem mimo dosežkov bratov Karničar. Prva sta smučala z vrha Anapurne.
Davo Karničar je leta 2000 stopil na vrh Everesta in z njega zvezno smučal do baznega tabora.
Podpisi k slikam
01 Birkebeinerja sta reševala leta 1206 princa Haakona Haakonsona pred danskimi zavojevalci. Norveško ime: birke je breza, bein je noga. Smučarji so ovili okoli goleni plošče brezovega lubja in jih ovili s trakom ntudi iz brezovega lubja, da se sneg ni oprijemal hlač.
02 Norveški izseljenec „Snowshoe“ Thompson je od leta 1857 nosil pozimi na smučeh pošto od Carson Cityja do Placervilla v Kaliforniji z dvajstem kilogrami težko torbo na hrbtu. Za pot je potreboval od šest do deset dni.
03 Kalifornijski zlatokopi so po letu 1860 v La Portu v Kaliforniji prirejali hitrostne smučarske tekme. Dosegali so hitrosti krepko čez sto kilometrov na uro. Danes drvijo čez 250 km/h. Tam blizu so ustanovili norveški izseljenci januarja 1861 prvi smučarski klub na svetu. Norvežani doma „šele“ maja 1861.
04 Skandinavci so prirejali tekme v teku na velike razdalje. Na sliki prvi zmagovalec Ernst Alm leta 1922 na 90 km teka Vasa (Vasaloppet) na Švedskem od Sälena do More. To pot je opravil na smučeh leta 1522 z Laponcem Gustav med umikom pred močnejšimi Danci. Kaneje se je vrnil in premagal Dance ter postal prvi švedski kralja Gustav Vasa.
05 Sovjetski poveljnik bataljona Kuraptkin je na smučeh smučal 2600 kilometrov od Tomska do Moskve, kamor je prispel 6. marca 1929.
06 Smučarski poleti, ime in pritznanje po zaslugi Josa Gorca, ki je uspel v borbi od leta 1934 do 1938 uvesti to novo disciplino na FIS tekme. Do tedaj je Švicar Straumann imenoval daljše skoke aerodinamični skok (1928). Bloudek je kasneje povzel naziv smučarski polet pčpo svojem prijatelju Gorcu. Danes letijo najboljši čez 250 metrov. Ali to ni ekstremno?
07 „Bloški smučar“ v Mürzzuschlagu ob spomeniku Maxa Kleinoschega, ki se je s Tonijem Schrufom leta 1893 povzpel na smučeh na Stuhleck in sta prismučala v dolino vsak v enem kosu - na veliko presenečnje domačinov.
08 Fred Harris (na desni) je marca 1913 smučal s kolegom z Mount Washingtona, New Hamoshire, ZDA.
09 Japonec Yuichiro Miura je leta smučal proti baznemu taboru z Južnega sedla Mount Everesta. Za zaustvaljanje je uporabil padalo.
10 Vzpon smučarjev po alpinistični smeri.
11 Heinz Holzer okoli 1970 v Pallavicinijem kuloarju pod vrhom Grossglocknerja v Avstriji.
12 Spust s Fudžijame na otoku Honšu na Japonskem ni zahtevno smučanje, a je vredno omeniti Yoshitoma Nara (roj. 1959), ki se je prvi spustil s tega ugaslega ognjenika nedaleč od Tokija.
13 Švicar Sylavin Saudan med spustom z Gašerbruma (Hidden Peak, 8089 m).
14 Brata Andrej in Davo Karničar sta prva smučala z vrha Anapurne (1996).
15 Davo Karničar mes spustom z Mount Everesta leta 2000, ko se je botil na Ledenem slapu (foto: Tadej Golob).
16 in 17 Tehnika zavojev alpinističnega smučanja.
18 Borut Černivec in Andrej Terčelj, 1997: Skrivnosti nedotaknjenih strmin, samozaložba.