AO Jesenice - Lidija Režek-Družijanič: Dopoldanski užitki v Nad Šitom Glavi in dogajanje v Steni
V nedeljo, 9. septembra sva se z Božom, zaradi stiske s časom, zopet odpravila v stari dobri NŠG. Najprej sva se lotila Ose (VI-/IV, V, 110 m). V smeri, ki je lepo plezljiva najdeš le nekaj profilnih klinov, tako da je dobro imeti s seboj še kakšnega metulja. Vtis naredita prečka v plati pod previsom v 1. in previs z lepo poko v 3. raztežaju.
S sestopom hitro opraviš, saj ti v bistvu ni potrebno sestopati, ampak si v dveh spustih po vrvi pod steno. Tako nama je ostalo dovolj časa in vstopila sva še v celoti navrtano Eliso (VI-/ V, 120 m). Užitek je plezat v čvrsti skali. Prav posebno lep je 1. raztežaj plat.
Letošnje poletje sva Triglavsko severno Steno enostavno zapostavila in ocenila sva, da bo treba pohiteti, saj je jesen, ki navadno prinese nestabilno vreme, pred vrati. V torek, 11. septembra sva se odločila, da opraviva z mogočno Steno in preplezava Dolgo Nemško (IV-/III, 1000 m). Orientacijsko zahtevno in dolgo smer, katera pa nudi dovolj užitkov, sva splezala dokaj hitro. Dodaten zagon so nama dali črni oblaki, ki so se začeli zgrinjati in nama v zadnjih dveh raztežajih usuli dobro porcijo sodre z dežjem. Mokra skala se je v hipu ohladila, vendar ni bilo časa razmišljati, treba je bilo samo plezat. Je pa zanimivo slišati, kako ti po čeladi poka, pk, pk, pk, pk … Zopet se je potrdila moja teza, da je Božo odličen plezalec, saj je celotno smer vztrajal v čevljih za dostope. Sama sem se seveda, zaradi boljšega občutka, po nekaj raztežajih preobula v plezalke in potem sledi že znano; plezalke gor, plezalke dol,…
Na koncu koncev nama je vreme še vedno prizaneslo in se, ravno ob izstopu iz smeri, umirilo. Pri sestopu čez Plemenice, nama je v Luknji celo postreglo z nekaj sončnimi žarki, med katerimi je skoznjo preletel »modri hrošč«.
Bilo je naporno, vendar je zadovoljstvo vredno mnogo več.
Li