Martina Čufar: Deževno nedeljo izkoriščam za pisanje o prejšnjih dveh sončnih »granitnih« nedeljah.
11. avgusta sva se z Nicotom vrnila v Trident, tokrat sva do »plezališča« pod vrhom Tridenta dostopila po smeri La diretta (7a, 200 m), ki je res lepa linija poči, od ozkih do širokih in ki nama je vzela malo več časa kot sosednji Indurain. Ravno prav, da je bila Nicotova nova linija že na soncu.
Tam smo skupaj s snemalcem Davidom Authmanom preživeli preostanek dneva, oz. dokler se sonce ni skrilo za Mont Blancom. Nicotu je po dobrem »fajtu« novo linijo uspelo preplezati v tretjem poskusu z že nameščenimi varovali. Imel je tudi precej sreče, saj mu je pred zadnjim poskusom s »štanta« padala plezalka, ki se je čudežno ustavila 40 metrov nižje.
Novo smer je ocenil jo je z 8a, primerljiva je z znano Cosmique debris v Yosemitih, le da je še daljša.
Meni je šlo do ene 3/4 potem pa je poč ravno ravno toliko široka in ostra, da so bili »ring locksi« pretežki in predvsem preveč boleči! Recept je, da si uspe v prvem poskusu dneva, kot je Nicotu (vrhnjega dela ni nič študiral, si je rekel, da bo že šlo nekako, ko bo šlo zares), ker potem postane pravo trpljenje.
Smer sva poimenovala Super purple crack, saj je potrebnih vsah 7 vijoličastih Camalotov.
Za konec sem ponovila še klasično linijo Intouchables, vse to pa lahko vidite v naslednjem filmčku:
Teden dni kasneje sva se spet vrnila v Grand Capucin, v Tresor du Romain, ker si je Nico želel vse raztežaje preplezati v enem dnevu, smeri pa dodati nov težji izhod, čez streho Panoramix. Jaz pa sem si tudi želela smer spoznati do vrha, saj sem se zadnjič ustavila dva raztežaja nad »Tommyjem« (kjer se po čudežu ni prikazal noben nov grif, ki bi mi omogočil prehod čez detajl).
Po prehodu zelo odprte krajne poči je šlo vse tekoče, Nico je vse raztežaje razen Batmana (8a) preplezal v prvo. Slednjega sem na top rope tudi jaz (in bi se rada vrnila, da ga še naprej). Pod streho Panoramix se je ustavilo. Gre le za kaka dva metra široko streho, ki jo preči široka poč (moder camalot). Nicotu je šlo dvakrat zelo dobro, je noge že spravil čez, ko mu je odneslo »hand jam". Jaz nisem imela »za burek«, ker se mi pest ni nikjer zataknila in mi je roka plavala po zraku. Poskusil je vsaj 8x, kar je preveč za tako »fizično« 
poč. Na kočo Torino sva se vrnila šele ob 22ih, in naju je čakala le še juhica.
Upam, da bo v začetku septembra vreme še omogočalo kakšen poskus.
V »nižinah« sem v zadnjem času nanizala nekaj lepih vzponov, v Suetu ne prav lepo 8b, Chabal, v Gietrozu 40 metrsko Cauchemar 8a+ (8b v vodničku, a si je res ne zasluži), pa zelo previsno La rampe 8a v Petit Bornand. Za tem sem probala še njeno sosedo, Grand bo 8b, iz katere je slika. Težka, težka!
Martina Čufar