Friko - Urban Golob: Zahtevna prvenstvena Tadeja Krišlja in Luke Krajnca v Vršacu
Kdor vsaj malo pozna zgodovino prelomnih smeri pri nas in še posebej v primorskih stenah, ne more kar tako mimo nove prvenstvene smeri Zaprti oddelek Tadeja Krišlja in Luke Krajnca.
Zakaj? Ker sta hotela ponoviti nekdaj razvpito in še vedno neponovljeno Smer norosti v Vršacu, potem pa nedaleč stran preplezala še zahtevnejšo in predvsem zelo resno novo smer.
Najprej nekaj zgodovine: Smer norosti sta 16. avgusta 1986 preplezala Franček Knez in Marjan Frešer, ocenila pa sta jo z VIII. V njej so potem kmalu poskušali številni naši odlični plezalci (Podgornik, Praprotnik, Lukič in še nekaj drugih), a je vse odvrnila. Potem se je v spodnjem delu smeri še odlomila vstopna luska, kar je vse skupaj še otežilo. Na spletni strani Primorske stene.com je njen urednik Peter Podgornik takole napisal: »… se je pridružil legendarni Franček Knez, ki je v družbi z Marjanom Frešerjem preplezal zelo zahtevno Smer norosti. Koliko so bile Frančkove sposobnosti v kvaliteti plezanja naprej pred drugimi, priča dejstvo, da Smer norosti kljub veliko poskusom ni bila nikoli ponovljena. Verjetno je podor vstopnega dela - mogočne luske - na začetku devetdesetih let stvar še otežil.«
Tadej Krišelj pa je o njunem prvenstvenem vzponu posebej za Friko.si napisal takole: »Pravzaprav sva mislila ponavljati Smer norosti, pa nisva našla ustreznega prehoda vanjo. Nadaljevala sva po svoje in najina smer nato sledi razčlembam med Centralno in Smerjo norosti. Kljub temu da se nahaja v bližini obeh, bi bil pobeg po kateri koli od omenjenih smeri težji, kot je smer sama.
Odločitev za prvenstveno smer je padla, ko nisva mogla splezati nazaj v Smer norosti. Čeprav spodaj plezaš okoli 30 metrov od Centralne, vanjo ne moreš splezati, ker so vmes gladke plošče. V območju odloma je skala zelo slaba, veliko je naloženih lusk, ampak se da zabijati kline. Nad odlomom pa skala postane res dobra, a so možnosti za varovanje slabše. Nato sva dva raztežaja sledila Knezovi smeri, potem plezala desno od nje po kaminu, pod katerim sva našla star klin s prusikom, nato pa prekrižala Smer norosti in izstopila levo od nje. Na vrh stene sva prišla ob enajsti uri zvečer.
Smer sva ocenila z VIII+/IX-, v spodnjem delu pa jo odlikuje zelo resna plezarija. V kontekstu s Smerjo norosti in najinim psihičnim stanjem sva jo poimenovala Zaprti oddelek. V smeri sva pustila sedem klinov, ponavljavci pa potrebujejo ojačan set frendov in še sedem različnih klinov. Za smer sva potrebovala dobrih 12 ur.«
Najboljši poznavalec tamkajšnjih sten, Peter Podgornik, je takole komentiral novo smer: »Smatram, da gre za smer, ki spada po težavnosti v sam vrh smeri v Vršacu. Spodbudno je, da je preplezana na klasičen način in prosto. Čeprav se giba v mejah Smeri norosti in je nastala slučajno po sili razmer, gre za lepo linijo, kjer pač iščeš logične in obvladljive prehode, da prideš čez. Vse čestitke plezalcema!«