Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Eni mokro, drugi prašno

Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Sorazmerno moker sušec je za nami, naj živi - upajmo, da bolj suh - april! Minuli mesec smo bili kar dobro, večinoma precej nadpovprečno namočeni in tudi temperaturne vrednosti so bile v okviru pričakovanih.

   

Posnetek spektroradiometra MODIS na satelitu Terra nad vzhodnim Sredozemljem, ki deluje pod okriljem Ameriške vesoljske agencije (NASA), je nastal 24. marca 2008.

http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards
   
Čeprav je po prvih dveh dekadah kazalo na še en pretopel mesec (to bi bil že tretji zaporedni), so se temperature v zadnji dekadi marca precej spustile. Kljub hladnemu vremenu z veliko padavinami, marsikje po Sloveniji tudi več kot 200 litrov na kvadratni meter, so oblaki preprečili večjo pozebo, saj je ponekod že cvetelo sadno drevje. Ko se je v soboto dopoldne napovedala pomlad, smo bili vsi vzhičeni, nakar nas je popoldanska zatemnitev v obliki ploh in neviht spomnila, da smo že skoraj v aprilu, ko imamo lahko po ljudskem pregovoru tudi do "devet vremen na dan". "Če se aprila vreme smeje, pa se bo kisalo kasneje," je naslednja vremenska modrost tega meseca. Kot kaže, pa nima namena, da bi se nam dolgo smejalo. Današnje škropljenje in nekaj ploh do konca tedna so le uvod v večje in daljše poslabšanje, ki se bo začelo predvidoma zadnji dan v tednu.

Vse daljša (in bolj splošna) napoved

Meteorologi si upajo vse več (naši še ne...), vsaj kar zadeva vremensko napoved. Poleg srednjeročnih, to je do desetdnevnih, pripravljajo poskusno za večja območja tudi večmesečne, in to po posameznih vremenskih kazalcih. Pa poglejmo, kaj nas čaka v prihodnjem trimesečju. Aprila, maja in junija lahko pričakujemo v večjem delu Evrope nekoliko višje temperature od dolgoletnega povprečja za ta čas, pri čemer je verjetnost, da bo omenjeno obdobje pretoplo tudi pri nas, okoli dvotretjinska.

Padavine naj bi večinoma ostale v okviru pričakovanega dolgoletnega povprečja. Nekoliko manj jih pričakujejo v zahodnem Sredozemlju (Španija, jug Francije) in v deželah ob Črnem morju. Kaj to pomeni za Slovenijo? Marčevske padavine so obogatile visokogorske in sredogorske snežne zaloge, pri čemer bodo slednje kmalu (izjema so osoje) storile svoj konec, saj je sneg padel na večinoma kopno podlago.

Kaj bo in kaj je bilo

Glede na temperaturno in padavinsko napoved lahko pričakujemo le povečano izhlapevanje. To lahko ob neenakomerni razporeditvi padavin krajevno privede do pomanjkanja vode oziroma do prve suše. Poudarek je na besedi lahko, še vedno je namreč tretjina verjetnosti, da se to ne bo zgodilo. Za zaključek si oglejmo še zanimivo satelitsko sliko saharskega prahu nad vzhodnim Sredozemljem, ki so ga bile deležne dežele tega območja, medtem ko smo se mi ubadali z obilnim snegom.

Razporeditev vremenskega grebena in doline v tem času, natančneje v zadnji marčevski dekadi, je omogočila, da je veter več dni zapored nosil pesek iznad severne Afrike proti severu prek vzhodnega dela Sredozemskega morja nad zahodno Turčijo. Tam se je nekoliko pomešal s kopastimi oblaki, kar pa ga ni zmotilo, da se ne bi preusmeril proti zahodu nad dele Črnega morja.

Pri nas lahko spremljamo takšen pojav v gorah pozno pomladi, ko se z značilno rumenkasto barvo ozaljša površina snežne odeje.

Miha Pavšek

   02.04.2008



»Gorsko« sankanje – mokro, a prijetno početje (Kašna planina, 30. 3. 2008, Foto: Miha Pavšek).

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46093

Novosti