- 30. marec
 Kathmandu
- Pa sva prispela. V petih mesecih se Katmandu ni prav nic ni spremenil, razen tega, da so redukcije elektrike sedaj kar 10 ur dnevno. Stanujeva v hotelu Manaslu, tukaj pa je ze tudi clan nase odprave Everest 2009 dr. Naim iz Amerike z zeno... Ostala ekipa prihaja teden dni za nami zaradi prestavitve odprtja meje s Tibetom. Ta se odpira sele 10. aprila. Midva ta cas ne bova postavala v Katmanduju, temvec ze jutri zjutraj kreneva za Langtang. Uzivala bova na trekingu, se pocasi aklimatizirala in naredila nekaj slikc za reklamne potrebe podjetja West blue, enega mojih glavnih sponzorjev. Zeleni soft-shelli na slikcah z letalisca so njihov proizvod.V Katmandu se bova vrnila med 7. in 9. aprilom. V kolikor bo na treku moznost javljanja, se vam zagotovo oglasim, v kolikor pa ne, pa tako ali tako veste, da uzivava!
Uzivajte se vi! Simona in Roberto
- Treking Namche Bazar
- Namesto v Langtangu sva se znašla na trekingu v dolini Kumbu, sveti dolini ljudstva Šerp. Trenutno se nahajava v Namche Bazarju na višini 3440m in uživava v čudovitem vremenu ter prekrasnem okolju. Prespala sva nekoliko nižje, v vasici Monjo na višini 2880m. Pa gremo lepo po vrsti. Upoštevala sva nasvet enega najuspešnejših vodij odprav in se odpravila na treking v Kumbu. To pomeni let z letalom iz Katmanduja v Luklo, na visino 2800m.
Tam sva kar nekaj časa čakala na najina nahrbtnika, saj sta prišla tri lete za nama. V Lukli sem se izjemno razveselila nepričakovanega srečanja s Serpo Dawa Gelje, s katerim sva bila skupaj na odpravi na Shishapangmo. Je zagotovo eden najzanesljivejših šerp in prav vesela bi bila, če bi z njim plezala tudi na Everest. Na prvem dnevu trekinga sem srečala kar nekaj poznanih oseb z Manasluja, pa tudi Hrvaško zensko odpravo na Everest. Svet je res majhen.
In kako se počutiva? Resnično dobro. Človek se dobrih stvari hitro privadi. Čeprav sem cel včerajšnji dan imela prisluhe, da mi zvoni telefon (ki ga seveda nimam s seboj), sem vseeno že lahko uživala v čudovitem okolju. Opazila prve cvetove na drevesih, skrbno obdelano zemljo, prepadne stene in prve bele vrhove, ki so se pred večerom razkrili in zažareli v zahajajočem soncu. Pojedla sem odličen Dhal -bat (riž z omako iz leče, tradicionalna jed) za večerjo, seveda obvezno z 'repete'-jem (posebnost Dhal-bata je v tem, da ti gospodinja vedno ponudi se dodatno porcijo), pa se z jabolčno pito povrh. Zjutraj obvezni poridge (ovseni kosmiči), kava.... Ni nama hudo, kajne?!
Danes sva prvič uzrla vrh Everesta, moj občutek je pomirjajoč. Ne želim se preveč vznemirjati zaradi težav s pridobivanjem vstopne vize v Tibet in s tem prestavitve datuma začetka Everest odprave. Moja naloga sedaj je čim boljša aklimatizacija, na voljo državnikov Kitajske pa tako ali tako nimam vpliva. Verjamem v odločitev in presojo vodje Dragana Jačimovića. Najina pot gre naprej višje po dolini Kumbu, brez predhodnega točnega plana. Želiva se povzpeti cim višje, mogoče celo do Kala Patar-ja 5500m, vendar se morava počutiti dobro. To je najvažnejše! Javljala se bova z sms-i, Peter pa bo objavil novice na stran.
Pozdravček Simona in Roberto
- 2. 4. 2009 Tengboche na višini 3860m
-
Sva že v Tengboche na višini 3860m. Obiskala sva tudi Tengboche Monastery, kar je skoraj obvezno na poti v dolini Kumbu. Včeraj sva iz Namche bazarja nadaljevala do Kyangjume na višini 3550m, kjer sva prespala. Se prej sve se brez nahrbtnikov povzpela do prelaza Mong La na višino 3960m, se spustila nazaj do 3550m in se dobro navečerjala. Hrana je resnično odlična! Ze včeraj naju je malce nad Namce Bazarjem pozdravila ena najlepših gora na svetu - Ama Dablam.
Celo popoldne naju je ogledovala in se sele proti večeru zakrila z oblaki. Zjutraj sva jo lahko opazovala ze iz okna najine sobe in tudi sedaj v Tengbocheju je resnično čudovita. Prav tako imava čudovit pogled na Everest, mislim da je vrh popolnoma brez vetra, saj ni nikjer nobenega oblačka. Resnicno enkratno doživetje!
Midva šibava po dolini naprej. Zaenkrat se dobro počutiva in imava namen prespati v Pangboche na višini 3710m. Vse dobro!
- 6. 4. 2009 Lobuche 4900 m
-
Ta vikend sva bila kar pridna. V soboto sva se z Dingboche-ja povzpela v Lobuche 4900m. To je bil šele najin peti dan trekinga in tako hiter vzpon brez dneva počitka ni priporočljiv. To sem občutila sama z manjšim glavobolom, zato se naslednje jutro nisem pridružila Robertu pri vzponu na Kala Patar 5500m.
Roberto je vzpon opravil brez težav, prav tako pa je naredil nekaj čudovitih slikic za najine pokrovitelje. Po njegovem povratku v Lobuche, sva se takoj odpravila nižje. V Pheriche-ju 4200m sva opravila manjši zdravniški pregled v raziskovalne namene, potem pa nadaljevala do Pangboche-ja 3930m. Celo pot naju je spremljalo čudovito vreme in fantastični razgledi. Najbolj naju je očarala severna stena Ama Dablam-a. Ceha-pozdravila sem ti južno steno Lotseja, Zumba-tebi pa Cholatse.
Danes se spuščava, sedaj sva v Namche Bazarju. Želiva priti cim nižje in bližje Lukli. Jutri zjutraj želiva poleteti v Katmandu, kjer so že člani ekipe Everest 2009. V zadnjih dneh so bile velike težave pri letih v Luklo, saj je lete ovirala in preprečevala nizka oblačnost. Vendar bodimo pozitivni in stisnimo fige, da jutri zjutraj uideva iz doline Kumbu.
- 8. 4. 2009 Spet v Katmanduju
Pa sem spet v Katmanduju. Sedemdnevni treking ekspres v Kumbu sva zakljucila danes zjutraj s spustom v Luklo. In s poletom v Katmandu. Katmandu je se bolj zivahten kot pred tednom dni. Opazi se vecje stevilo turistov, trekerjev... udelezenci ekspedicij pa so vecinoma ze na poti proti osemtisocakom. Tudi nasa ekipa je ze skoraj pripravljena. Predvidoma v petek bomo krenili proti meji s Tibetom in nato proti baznemu taboru na severni strani najvisje gore sveta. V teh dveh dneh pocitka bom pripravila fotografije in tudi filmcek s trekinga. Pa seveda kaksne malo obsirnejse informacije in vtise s potepanja po dolini Kumbu. Do takrat lepo pozdravljeni. Simona
- 10. 4. 2009 Vstop v Tibet šele v torek, 14.4
- Ce bi bila to moja prva odprava, potem bi bila danes izjemno nervozna. Tako pa me je mojih predhodnih sest odprav naucilo, da na nekatere stvari ne mores vplivati in v takih momentih je potrebno cuvati svojo energijo. Zato me danes novica, da nam je Kitajska dovolila vstop v Tibet sele v torek, 14.4., ni vrgla s tira. Pa vendar, preziveti se nekaj dni v kaoticnem Katmanduju, medtem ko ti telo in dusa zeli v smeri Everesta, ni lahko. Mislila bom na vas v Sloveniji, ki se boste v tem casu zbrali v druzinskih krogih in dobro jedli. Ja, kaksno potico bi tudi jaz z veseljem zdajle zmazala. Prijetne praznike vam zelim in veliko umirjenih trenutkov. Taksnih za svojo duso. Simona
- 14. 4. 2009 9. dan
Namaste,
Jutro smo dočekali u novogodišnjoj atmosferi, pošto narod Nepala danas slavi Novu godinu, tako da je sinoć bila vesela atmosfera, muzika, vatra, okićena dvorišta. Za razliku od nas, nosili su najlepše odore.
Ekspedicija na Everest nije samo od Baznog kampa do vrha, nego od samog polaska iz Beograda. Svakog trenutka moramo da budemo spremni za promene, pa tako i na jučerašnju vest koju smo dobili, a to je da još jedan dan ostajemo u Nepalu, iako to nismo planirali. Ali pošto je Nova godina, ne radi ambasada i državne ustanove, procedura oko dobijanja viza se pomera za jedan dan.
Sinoć smo odseli u jednom malom mestu Dhulikhel, koje se nalazi na sat vremena vožnje od Katmandua. Pošto su i ostale ekspedicije koje takođe čekaju vizu odsele u ovom mestu, jedva smo uspeli da nađemo smeštaj, čak je deo naše ekipe noćio pod šatorima.
Ništa nas ne može iznenaditi i prilagođavamo se svemu, tako da današnji dan koristimo za trek turu do obližnjeg manastira. Svi članovi ekipe se dobro osećaju i raspoloženje je u pravom novogodišnjem duhu. Velika je prednost što smo se sklonili sa ulica Katmandua, pošto je ovde zdravije i lepše.
Nina Ađanin, član ekspedicije
|