Dnevnik, četrtek, 27. avgusta 2015 / št. 33 / Piše: Janko Štampfl: Triglavska pošta
Danes se bo petdesetič zbrala stotnija žensk, namenjena osvojiti naš najvišji gorski vrh, Triglav. Prvi organizator pohoda »100 žensk na Triglav« je bil leta 1966 časopis Tedenska tribuna (TT), med letoma 1974 in 1976 je bil to ITD, med letoma 1977 in 1989 Teleks, leta 1990 sta bila to Delo-Plus in TDB, odtlej za tradicionalni pohod skrbijo Slovenske novice.
Leta 1972, ob sedmem vzponu stotnije žensk na Triglav, so se pohodu na pobudo Milana Govekarja, ki je takrat pripravljal filatelistično rubriko v TT, s soglasjem Dušana Benka, odgovornega urednika TT, pridružili poštni delavci s svojo dejavnostjo, sprejemom in žigosanjem poštnih pošiljk. Ker pa so priprave potekale zadnji hip in je bil prvi »triglavski« priložnostni poštni žig pripravljen v naglici, je tega leta nosil ime pošte Mojstrana. Menda zato, ker je pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava potekala meja dostavnega okoliša mojstranske pošte, in to še iz časov, ko je Triglav z okoliškimi hribi spadal v takratno dovško občino. Sicer pa je med obema svetovnima vojnama državna meja med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo potekala prav čez vrh Triglava. V času prvih pohodov žensk na Triglav naj bi se prav na vrhu Triglava stikale meje takratnih občin Jesenice, Radovljica in Tolmin. Ko je slovenska planinska javnost dve leti prej, leta 1970, slavila 75-letnico postavitve Aljaževega stolpa, je nekomu šinilo v glavo, da je vrh pravzaprav tudi bohinjski, zato so izdelali priložnostni poštni žig s spominskim besedilom in oznako pošte Stara Fužina. V FD PTT Slovenije, takratnem založniku spominskega ovitka, so napako pravočasno opazili in jo popravili, žig, uporabljen 7- avgusta 1970, pa je uporabljala pošta Mojstrana.
Do naslednjega pohoda leta 1973 so bile urejene vse formalnosti za odprtje začasne pošte »64284 Triglav«, tega leta še brez zapisane poštne številke v žigu; leta 1996 pa je l. marca iz vseh slovenskih poštnih žigov izginila »jugošestica«, pošta »4284 Triglav« pa je leto pozneje dobila tudi običajni dnevni žig. Urbana legenda pravi, da so po tistem, ko je bil za 8. pohod »Sto žensk na Triglav« že izdelan osnutek priložnostnega žiga (ki pa ni ohranjen!), iz kranjskega PTT-podjetja predlagali, da bi med pohodom prvič v zgodovini jugoslovanske poštne organizacije poslovala pošta Triglav. Z odločbo št. 02-1513/1 z dne 20. avgusta 1973 je Skupnost JPTT odobrila uporabo priložnostnega žiga z nepremičnim datumom nove (začasne) pošte Triglav, in sicer dne 2. septembra 1973.
Razen v prvem letu sodelovanja pošte, leta 1972, ko je zmanjkalo časa za pripravo spominske izdaje, so spominske kartice tradicionalen spremljevalni poštni element, ki je na voljo pohodnicam. In to v veliko veselje zbiralcev filatelistične planinske tematike, saj te kartice predstavljajo verjetno eno najbolj atraktivnih in zaokroženih planinskih filatelističnih zbirk, lahko trdimo, da tudi v svetovnem merilu. Letošnja kartica je triinštirideseta!
Med ustvarjalci priložnostnih žigov najdemo mnoge avtorje. Prvi (tudi večkrat kasneje!) je bil znameniti karikaturist in ilustrator Andrej Habič. Sledili so mu mnogi znani avtorji, med njimi slikar Anton Karinger (1829-1870; na kartici je bila reproducirana znamka Jugoslavije iz leta 1968 z motivom »Bohinjsko jezero s Triglavom« - katalog Jugomarke je desetletja zavajal z napačnim imenovanjem slike »Triglav iz Bohinja«), fotografa Egon Kaše in Joco Žnidaršič, pa Vlasto Kopač, Rudolf Badjura, Anton Rojc, Ismar Mujezinovič in Miki Muster. Od leta 2000 so motivi povzeti po diplomah karikaturis- tke in ilustratorke Aljane, kakršne dobijo pohodnice za svoj vzpon. Ilustracije za priložnostne žige pa so naredili Andrej Habič, Maks Skribe, Rado Čenčič, Ive Šubic, Janko Štampfl, Miki Muster, Olaf Kolar, Aljana, letošnji je povzet po novem zaščitnem znaku pohoda, pripravil ga je Boštjan Fon (oblikovno sledi stari znački PZS). Založniki in izdajatelji spominskih kartic so bili Filatelistično društvo Ljubljana (1973-1979), Filatelistično društvo »27. april« (1980-1989), FZS (1990-1997), zasebnik (1998-1999), od leta 2000 za v digitalnem tisku natisnjeno kartico, namenjeno pisanjem pozdravov pohodnic, poskrbi organizator, časnik Slovenske novice. Za logistiko pri pripravi priložnostnih žigov in kartic so do leta 1987 skrbeli Milan Govekar, Rado čenčič in Bojan Pečar s sodelavci, odtlej za to skrbim avtor teh vrstic.
In seveda še seznam tistih, brez katerih »triglavske« pošte ne bi bilo: leta 1972 in 1973 sta bila triglavska poštarja Joža Praprotnik in Donat Štibelj, naslednjih štirinajst let je triglavsko pošto vodil Alojz Bavdek, pomagali so mu Donat Štibelj (7-krat), Štefan Horvat, Henrik Peternelj in Vika Meterc (po l-krat) ter Janko Kovačič (4-krat), leta 1979 sta za triglavsko pošto med pohodom poskrbela Marija Čipe in Anton Škrab. Od leta 1989 je nato triindvajset let triglavsko pošto vodil Janko Kovačič, pomagali pa so mu Franci Strupi (ll-krat), Marko Kovačič (10-krat), Marko Arh (l-krat), Zvone Stojnšek (6-krat), Boštjan Šmit (l-krat) in Gregor Justin (2-krat). Od leta 2012 so sodelovali Gregor Justin (2-krat) in Mitja Jakopič (l-krat), tako kot lani bosta to tudi letos Francka Čebašek (tudi leta 2012) in Zdenka Golob.
Pred desetletji se je pojavila tudi ideja o pohodu »1000 žensk na Triglav« (za kar pa ni bilo pogojev), pred desetletjem smo se tresli za sodelovanje Pošte Slovenije med pohodi, saj so se spremenili pogoji za delovanje izpostavljenih okenc - sicer pa Pošta Slovenije vsa leta zgledno sodeluje pri organizaciji pohodov. V avli pošte 1101 Ljubljana (Slovenska 32) si lahko do konca meseca ogledate obširno filatelistično razstavo o sodelovanju pošte med pohodi »100 žensk na Triglav«.
Leta 1983 sta triglavska poštarja Alojz Bavdek in Henrik Peternelj pri Aljaževem stolpu odprla izpostavljeno okence pošte Triglav (levo); prvi (1972) in letošnji (2015) priložnostni žig, vmes jih je bilo še dvainštirideset (primerka iz let 1995 in 2008), v sredini je prvi odtis dnevnega žiga pošte Triglav iz leta 1997 (desno zgoraj); leta 1979 je ilustracijo za spominsko kartico, podobnih je doslej izšlo že triinštirideset, pripravil Andrej Habič (podpisal seje AHAB), ki je šaljivo narisal »varovanega« vodnika in ne obrnjeno (desno spodaj). & arhiv avtorja