Lukazoja - Edo Krnič: Redno spremljam pet forumov, dva s področja hribov, enega tekaškega, enega kolesarskega ter triatlonskega. Tako lahko rečem, da poznam najbolj goreče udeležence teh forumov.
Ne osebno, ampak glede na njihove prispevke se da približno oceniti kakšni so tudi v realnem življenju. Nekateri pozitivni, tako kot povsod pa je tudi tu kar precej nergačev. Ki mislijo, da je forum njihova last, kjer se lahko oglašajo samo tisti, ki vsaj toliko vejo kot oni. V nasprotnem jih takoj dobijo po grbi. In kar je še posebej zanimivo je to, da se v njih skoraj nihče ne vtakne. Zakaj?
Celotna objava na LUKAZOJA >>>
Izgubiš šele takrat, ko se predaš
Zanimivo vprašanje na katerega ne vem odgovora. Se jih bojijo ali se nočejo prerekati? Bolj se mi dozdeva da je to drugo. Če sem čisto pošten, na tekaškem forumu je najmanj prerekanja. V bistvu ga sploh ni. Na triatlonskem, razen nekaj skupinskih udarcev proti nekemu posamezniku tudi ne. Na kolesarskem forumu sem popolen laik. Tam je kar nekaj trenj. Sploh če kaj narobe vprašaš. Imajo pa tam za moje pojme legendo forumov Fausta, ki je sicer dejaven pri raznih časopisnih izdajah, ampak njegov humor, cinizem je sigurno prirojen. V bistvu ta forum spremljam zaradi njega.
Tako mi ostaneta še hribovska foruma. Eden, o turnem smučanju, v bistvu sploh ni forum. Na njem lahko samo podajaš poročila o turah. Ampak vseeno se je tudi tam prejšnjo leto pojavil lokalni šerif slovenskih gora, ter s svojim pisanjem od poročil gotovo odvrnil marsikaterega posameznika. Znanja mu sicer ni oporekati, kar se pa tiče drugih človeških manir, pa bi se dalo razpravljati. In potem ostane samo še en forum o gorah, ki je v zadnjih letih postal vodilni na tem področju. Tam se mu je pridružilo še nekaj resničnih, pravih poznavalcev naših prelepih gora. Ki pa pač ne prenesejo, da nekateri ne vemo vsega. In da pač radi zahajamo v višje predele naše domovine. In da bi o tem radi tudi kaj pametnih podatkov. Da pa prideš do teh informacij, pa je potrebno kdaj tudi kaj vparašati. In ker si hribovski laik, nimaš v svojem besednem zakladu pravilnih terminov. In je že vse narobe. Če lahko rečem da kje vsaj nekaj vem, potem je to v nogometu. In v tem športu, ki se na rekreativnem nivoju odvija predvsem v obliki raznih rekreacij, v 99 odstotkih vidim ljudi, ki pošteno povedano komaj vejo, da je žoga okrogla. Pa se nihče ne krega na njih. Pač pridejo na rekreacijo. Tudi v teku, kjer sem nekaj zadnjih let, nas je sigurno vsaj toliko odstotkov nevednežov, kot pri nogometu. Pa tudi tam lahko vprašaš karkoli te zanima. O gorah pa ne? Če ne veš katera je druga najvišja gora, kje je izhodišče na Škednjovec, kaj je srenec, katere vrste derez poznamo, si že deležen izraza, ki včasih prileti iz ženinih ust, pa ni ravno pohvalen. Če so dobre volje, ti priporočajo da si prebereš kako knjigo. So ti ljudje taki vsevedi na vseh področjih, ali pa so v njihovem življenju samo hribi. Na morju vprašajo kaj je jugo, ali grejo po knjigo? Geologa vprašajo kaj je pirit? Na tenisu kako se udari bekend? V knjižnici katere knjige so dobre? Zdravnika kako ravnati pri poškodbi kolena? Seveda vse to opravičujejo s tem, da so gore nevarne, ostali športi pa ne. In ravno zato bi bilo nevednežem potrebno svetovati, jim pomagati, ne pa jih zatirati.
VPRAŠANJA NISO NEUMNA, NEUMNI SO LAHKO SAMO ODGOVORI.