Bojan Ambrožič: Geološko pot Meli Košuta na Avstrijski strani Košute je zgradilo in zavarovalo Slovensko planinsko društvo v Celovcu leta 2007.
... Zanjo sem slišal še preden sem začel študirati geologijo. Vendar do danes ni nikoli prišla na vrsto. Sedaj ko sem že nekaj časa poklicni geolog, je bil res zadnji čas za njen obisk.
Celotna objava na Bojan Ambrožič >>>
Z izletom sem začel na parkirišču pod planino Spodnja Dolga njiva. Do sem vodi cesta iz Tržiča skozi Dovžanovo sotesko – spet drugo veliko geološko znamenitostjo. Cesta je nekaj zadnjih nekaj kilometrov kar slaba. A, cesta nas navsezadnje pripelje kar na višino ok. 1250 metrov.
S parkirišča sem nadaljeval do pastirskega stana na Sp. Dolgi njivi in potem naprej še na Zgornjo Dolgo njivo. Potem pa sem ob Slovensko-Avstrijski državni meji nadaljeval navzgor v smeri Tolste Košute. Kmalu sem na sedlcu naletel na kažipot, kjer se začne Geoološka pot oz. geotrail. Komaj sem čakal da se spustim navzdol na Avstrijsko stran, ker je na naši strani močno pihal veter. In res je že po nekaj metrih spusta veter pojenjal.
Lahko pa sem začel uživati v geoloških zanimivostih, ki se prikažejo že takoj na začetku poti. Sprva pot vodi skozi svet številnih skalnih stolpov, ki močno spominjajo na tiste v Italijanskih Dolomitih. In v resnici sama kamnina ne le da spominja na tisto v Dolomitih, ampak je pravzaprav popolnoma identična. Gre za t.i. Schlernski dolomit, kar pomeni da gre za dolomit, ki je enak tistemu, ki ga najdemo na gori Schlern (2536 m) v Dolomitih. Gre za izjemno drobljiv dolomit, ki se melje v bel prah. In ravno ta njegova lastnost omogoča da izjemno hitro prepereva, pogosto v obliki skalnih stolpov, ki so značilni tako za italijanske Dolomite, kot tudi za to pot. Ker je drobljiv, erozija odnese vse mehkejše dele, na koncu pa ostanejo le nekoliko trši deli, ki jih prepoznamo kot skalne figure in stolpe. Do tega pojava pride v večji ali manjši meri v vseh dolomitnih kamninah. Zelo podobne figure najdemo pri nas tudi npr. na Zeleniških špicah ali pa na Srenjskemu prevalu.
Ker je kamnina drobljiva, ni najbolj primerna za plezanje in hojo. Sam se takim potem če je le mogoče izogibam. Vendar ta pot ni tehnično zahtevna, saj je odlično zavarovana z jeklenicami ter celo markirana s slovenskimi Knafelčevemi markacijami. Le čelada na tej poti ne bo odveč. Pot se za tem prek sedlca, kjer leži vpisna skrinjica, še naprej spušča navzdol proti grapi. Kmalu pred seboj zagledamo celo serijo popolnoma drugačnih kamnin.
Visoko nad nami se pojavi strma stena Tolste Košute, ki je zgrajena iz mnogo tršega Dachsteinskega apnenca. Dachsteinski apnenec je mnogo bolj kompakten od Schlernskega dolomita – zato sploh omogoča nastanek tako strmih sten. Da bo vse še bolj zapleteno naj povem da Schlernski dolomit nastaja neposredno iz Dachsteinskega apnenca. O tej tematiki sem že pisal (glej: geoloska-ekskurzija-v-dolomite-12-14-8-2011).
Mi pa med tem še vedno stojimo na prej omenjenem dolomitu. Med nami in strmimi apnenčastimi stenami, pa zeva široka grapa z meliščem. Kako pa je to mogoče? Če pogledamo podrobno, opazimo da grapa ostro ločuje apnenec od dolomita. V resnici grapa poteka natančno po prelomu, kjer se obe kamninski gmoti stikata. Prelom je nastal zaradi drsenja obeh kamninskih bokov drug ob drugem. In če pogledate podrobno boste v grapi nad meliščem opazili ogromne gube močno zverižene in zgnetene kamnine, ki so nastale ob premikanju preloma. Kdaj in kako je nastal ta prelom ni znano. Obstaja pa hipoteza da je bil verjetno aktiven ob dviganju gorstva Karavank pred okoli osem milijoni let.
Prelom predstavlja tudi oviro za vodo. Posledično po celotni trasi preloma najdemo manjše izvire. Nekaj časa hodimo prav po tem prelomu, potem pa zavijemo levo pod konglomeratne “mize”. Gre za nekakšne skalne stolpe, ki so zgrajeni iz večjih in manjših blokov Dachsteinskega apnenca. Stolpi nastanejo ker večji skalni bloki, delujejo kot ščit oz. trša kamnina. Manjše kamenčke pa erozija hitreje odnese. Sledi le še krajši sprehod in že smo pri zavetišču na koncu geološke poti.
Do sem je vred s preučevanjem kamnin, dobro uro hoje. Zato sem se odločil da turo še malce podaljšam. Po markirani pot sem nadaljeval proti sedlu Potok. Potem pa sem zavil levo na pot proti Koči pod Košuto. V spominu sem imel da obstaja neka pot po kateri bi se lahko povzpel na Košutnikov turn in potem sestopil nazaj na Dolgo njivo. Tako bi mi uspela krožna tura. Omenjeno pot na Košutnikov turn mi je uspelo najti. Vendar žal ni bila označena. Tako se nisem hotel izgubljati v megli in sem sestopil nazaj po isti poti. Seveda tudi vem za pot ÖTK Steig Neu, a nisem imel samovarovalnega kompleta.
Nazaj grede sem se ustavil še v Dovžanovi soteski, kjer so pravkar temeljito obnovili tematsko (geološko) pot. Še posebno je zanimiv del, kjer se pot po skobah strmo vzpne na skalni pomol oz. razgledišče. O geologiji Dovžanove soteske pa kdaj drugič. Vsekakor pa upam da bosta obe poti vključeni v novo ustanovljeni Geopark Karavanke, ki je namenjen turistični promociji geoloških naravnih danosti. Le teh imamo v Sloveniji na pretek. Potrebujemo le ljudi (geologe) in voljo da bodo projekt peljali uspešno naprej.