Lepo vreme vabi na planino.
Ni blizu a tudi ne daleč, pa je kljub temu potrebna ura vožnje, da pripeljem mimo mitnice na parkirišče pod Rakovim robom, kjer me pričaka hladen veter.
Brrr, brije veter. Hitro zamenjam obutev in se odpravim po cesti, ki jo zapustim z vzponom na Sončna griča. Sneg je trd in poledenel, tako da, kjer je mogoče, se mu izogibam. Grem mimo bajt v gozd, kjer ugledam lepe cvetove črnega teloha in fotografiram. Gozd zapustim pri vodohramu in stopam po pomrznjenem in delno poledenelem snegu kolovoza, ko me prehiti pohodnik, s katerim spregovoriva nekaj besed in skupaj prideva na Gojško planino, kjer se razideva, ko jo uberem po snegu med bajte planine v smeri 1552 m visokega vrha Bukovca. Tudi tu pazim, kam stopam in se izogibam lesketajočemu snegu ter počasi napredujem po kopninah in snegu do vrha z dvema klopema, kjer naredim odmor.
Razgledi so odlični, gore kot na dlani in kljub vetru sedim nekaj minut na klopci, da zaužijem nekaj kalorij, popijem vroč čaj in ko vstanem, veter odpihne peresnolahko sedežno podlogo ne vem kam. Nima jo smisla iskati, si rečem in oprtam nahrbtnik.
Z vrha grem sprva po kopninah in trdem snegu navzdol proti Tihi dolini, a nižje naletim na bleščeče plošče. Nimam derez in zato obrnem ter se vrnem na vrh. Po in pod grebenom grem previdno po snegu, ker tudi tu je sneg delno pomrzjen. Počasi gre navzdol in nato navzgor. Pobočja, ki vodijo na Veliki stan, se bleščijo v soncu in zato uberem pot ob robu gozda navzdol in nato strmo navzgor po sledeh snežnih sani, kjer je sneg že omehčan. Povzpnem se na Veliki vršič s piramido na vrhu, se spustim po pobočju in se vzpnem na Mali vršič nad Domžalskim domom. Pogled na planino in gore jemlje dih, a brez derez hoja po zasneženih pobočjih in vrtačah ni varna in ker jih nimam, le opazujem in fotografiram.
Z vrha stopam previdno in kjer je mogoče preko kopnin mimo doma ter nadaljujem ob robu poledenele ceste, ki jo kakorhitro je mogoče zapustim in grem na južno pobočje nad naseljem pastirskih bajt. Spustim se po golem pobočju, vidim nekaj črnega teloha in že sem med bajtami. Tudi tu je sneg pomrzjen in previdno stopam korak za korakom preko planine na njen rob. Srečam nekaj pohodnikov, ki uporabljajo male derezice in že sem na vzhodnem zasneženem pobočju. Izognem se poledeneli poti in se spuščam ob drevesih, kjer je sneg le delno pomrzjen, na Gojško planino.
Zastanem in naredim še nekaj fotografij ter nato grem po kopnem robu kolovoza navzdol. Ko prične drseti, prečim kolovoz in hodim počasi navzdol po pobočju do vodnega hrama.
Srečam pohodnici brez derez in ju opozorim na morebitni zdrs, nato pa grem v gozd in nazaj mimo bajt na cesto in do parkirišča, kjer zaključim današnji sprehod po dveh planinah planote Velike planine.