Večer v nedeljo, Gore: Z motornimi sanmi brez omejitev / Priznanja najboljšim
Z motornimi sanmi brez omejitev
Tatjana Vrbnjak: Motorne sani je mogoče srečati na tekaških progah in smučiščih, po peš poteh, gozdnih poteh in po brezpotju, na obljudenih in na zavarovanih območjih, kjer naj bi bil zaradi živali mir
Pohorje je za vožnjo z motornimi sanmi idealno, saj je lahko dostopno in prepredeno z množico gozdnih cest, gozdnih vlak, prog. Motorne sani je mogoče srečati po celem Pohorju, predvsem okoli smučarskih središč: med Bellevuejem in Arehom in še naprej, do koče Šumik in Osankarice, proti Pesku in dalje okoli Rogle, do Lovrenških jezer, na Klopnem vrhu ...
"Situacija glede voženj v naravnem in t. i. sonaravnem okolju za zabavo se stalno poslabšuje," je nekaj dni pred policijsko akcijo na Pohorju - v okviru katere so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica 22. februarja na območju Pohorja v poostrenem nadzoru ugotovili osem kršitev vožnje z motornimi sanmi v naravnem okolju - ugotavljal Danilo F. Križman iz Foruma za Pohorje.
Skupaj z drugimi člani Foruma za Pohorje je 31. januarja in 3. in 8. februarja opravil ogled mariborsko-ruškega dela Pohorja. "Glede na to, da so bile že lani junija uveljavljene spremembe zakona o ohranjanju narave, bi lahko pričakovali izboljšanje. Žal je prav nasprotno; policija na terenu še vedno nima niti najpotrebnejše opreme, nima jasnih navodil, razpored dežurstev na smučiščih je milo rečeno nenavaden, inšpektorjev ni nikjer, ponoči je priklic patrulje na Pohorje skoraj nemogoč, dnevnih ukrepov ne zaznavamo ... Z motornimi sanmi se torej vozijo - pravzaprav že od nekdaj v teh krajih - brez resnih omejitev. Še več, sani se celo na veliko posojajo," piše predsednik Foruma za Pohorje in državne institucije (z ugotovitvami je seznanil vlado, ministrstvo za okolje in prostor, policijo, mariborsko in ruško občino in državni zbor) opozarja na konkretne primere, kje in kdo to počne, da se ponudba celo oglašuje na spletu in podobno.
Do najbolj skritih kotičkov
"Vozniki motornih sani že zelo dobro poznajo Pohorje in dostopajo do njegovih najbolj skritih in tihih kotičkov in zavarovanih območij; pravzaprav prav po zavarovanih predelih najraje vozijo, ker so najbolj neokrnjeni," razlaga Jožef Mrakič, vodja mariborske območne enote Zavoda za gozdove. Dodaja, da motorne sani za reševanje, dostopanje in druge službene namene zanj niso problem, preganjanje od osmih zvečer do jutra po celem Pohorju pa je. V območju gozdnih in drugih rezervatov so osrednja rastišča ogroženih vrst, kjer prezimujejo najbolj zahtevne in redke živalske vrste, ki so na vznemirjanje še posebno občutljive: divji petelin, ruševec in ostale redke vrste. Kaj storiti? "Največ stavim na zavest ljudi, a hkrati vem, da pri nekaterih obstaja interes za vožnjo z motornimi sanmi, zato menim, da jih je v prihodnosti treba usmeriti v tista območja, kjer bodo delali najmanj škode," pravi Mrakič.
A zdaj tega ni in je precej nejevolje. "Precej pritožb imamo tudi od občanov - tistih, ki tam živijo, in tistih, ki so občasno tam. Včasih pride do kakšne kočljive prometne situacije, sploh v nočnem oziroma večernem času, ko je vidljivost slaba. Predvsem pa je pri motornih saneh moteč hrup, ki lahko znaša celo okoli 110, 120 decibelov. Izgovor, da tudi gozdarji in lastniki gozdov v gozdu povzročamo hrup s traktorji, motornimi žagami in drugim, je za lase privlečen. Pri tem gre za gospodarsko dejavnost, ki daje ljudem zaslužek, medtem ko je vožnja z motornimi sanmi čista rekreacija. Delo v gozdu je v času visoke snežne odeje tudi močno omejeno, če že ne povsem onemogočeno, in ponoči v naravi ne delamo hrupa," pravi Mrakič. "Zima je čas, ko narava počiva. Živali rabijo mir: poraba energije divjadi, ki je v begu, je po nekih raziskavah sedemkrat večja kot v mirovanju."
Ministrstva ne zanima
"Brez vsakega dvoma motenje miru v odročnih delih lovišč negativno vpliva na kondicijo in preživetje prostoživečih živali. Te namreč najdejo najprimernejše dele lovišča z ugodno mikroklimo (zimovališča) in v slabih razmerah celo več dni ne naredijo več kot nekaj korakov, saj tako prihranijo energijo. Vznemirjanje, ki jih prisili, da bežijo in se zadržujejo v neugodnih legah, pa bistveno zniža možnosti preživetje in tako pomembno vpliva na smrtnost najobčutljivejših članov populacije, kar so mladiči ali bolne in poškodovane živali," pa razlaga direktor strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav.
Stališče lovcev do voženj z motornimi sanmi v naravi je "jasno in v celoti odklonilno. Smo tudi člani nevladne skupine za preprečitev voženj motornih vozil v naravi in soorganizatorji posveta na to temo v državnemu svetu. Žal smo razočarani nad dikcijo zadevnega zakona, še bolj pa nad (ne)nadzorom izvajanja določil tega zakona. Ministrstvu smo ponudili za nadzor tudi naše lovske čuvaje, ki bi bili z nekaj dodatnega izobraževanja, ki bi ga financirali mi, kvalitetno usposobljeni za to, vendar jih to sploh ne zanima."
Še zadnji žebelj v krsto?
"Živali se zelo različno odzivajo: nekatere vrste, denimo sinice, nimajo težav, se hitro prilagodijo, nekatere vrste, ki jih je sicer manj, pa imajo resne probleme in je lahko zanje takšno vznemirjanje v zimskem času usodno. Vrsta, ki ima s tem nedvomno probleme, je divji petelin," pravi Tomaž Jančar iz Društva za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije.
Pohorje je bilo za divjega petelina v preteklosti idealen življenjski prostor: tu so bile populacije najbolj močne, bilo je največ rastišč in največ petelinov na posameznem rastišču. "V zadnjih 40 letih se je populacija divjega petelina na Pohorju zmanjšala za več kot desetkrat in iz najboljšega območja divjega petelina v državi je Pohorje postalo najslabše. Vzrok je vsesplošno vznemirjanje, odvijanje vseh mogočih dejavnosti na Pohorju, kar je posledica turizma. Resda motornih sani pred 30, 40 leti, ko je začela populacija upadati, še ni bilo, a če ne bomo znali te dejavnosti usmeriti v manj občutljiva območja, lahko zdaj motorne sani pomenijo žebelj v krsto," je zgovoren Jančar. Predlaga razmejitev prostora: "Določiti bi bilo treba, kje se lahko vozi z motornimi sanmi, zunaj tega območja pa pustiti naravi, da ima mir. Tako bi bil volk sit in koza cela. Zdaj pa imamo situacijo, ko se s sanmi dirka povsod, tudi po najbolj občutljivih območjih, in divji petelin tu definitivno potegne kratko."
(REUTERS)
Več tisoč sani
V Sloveniji je po nekaterih podatkih več tisoč navdušencev nad vožnjo z motornimi sanmi. In vsako leto več. Poleg službenih oziroma namenskih sani, ki naj bi jih bila večina, jih je vse več tudi v privatni lasti, saj motorne sani, predvsem tiste iz druge roke, postajajo cenovno zelo dostopne. Tudi vozniki motornih sani izkazujejo interes za ureditev razmer, določitev območij, kjer bi lahko vozili. Žal se kompromis med vsemi temi sicer zelo različnimi, celo diametralno nasprotnimi interesi ne najde.
Zakon o ohranjanju narave določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati vozila na motorni pogon ali drug lasten pogon ali organizirati vožnje z njimi. Izjeme so službene vožnje ali vožnje za potrebe gospodarjenja z gozdovi.
Nadzor izvaja inšpekcija za okolje in naravo. "Nadzor izvajamo skupaj s predstavniki policije v obliki akcij oziroma poostrenega nadzora, tudi izven delovnega časa. Brez pomoči policistov praviloma ne ukrepamo," odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. In še, da je poleg Pohorja in na Gorenjskem vožnja z motornimi sanmi pogosta na Pokljuki in Jelovici, nimajo pa konkretnih podatkov.
"Na Jelovici je bilo v eni od akcij opaziti sledi motornih sani v naravnem okolju na območju planin, vendar v majhnem obsegu. Sledi vožnje z motornimi sanmi se opaža po nespluženih gozdnih cestah, kar pa ni kršitev," še pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
In kakšne so kazni? "Globa za vožnjo z vozili na motorni pogon, tudi motornimi sanmi, je za posameznike od 40 do 100 evrov, za pravne osebe 1000 do 2000 evrov, za samostojne podjetnike in odgovorne osebe 200 evrov. Mogoč je zaseg vozila, kadar je ugotovljena kršitev zakonodaje na zavarovanih območjih," pojasnjujejo na ministrstvu. In še, da inšpektorji ukrepajo zoper kršitelje, ki jih odkrijejo pri dejanju samem.
Tatjana Vrbnjak
NATANČNEGA PODATKA NI
Koliko kršiteljev letno je zaradi vožnje z motornimi sanmi, se točno ne ve, saj se statistika o tem posebej ne vodi. Številka se skriva v skupnem številu kršitev prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju - v zimskem času izstopajo kršitve vožnje z motornimi sanmi, sicer pa so všteti še štirikolesniki, motokros motorji ipd. Lani so obravnavali skupno 368 tovrstnih kršitev.
Priznanja najboljšim
Na alpinistično-plezalnem večeru v okviru 9. festivala gorniškega filma Domžale je Planinska zveza Slovenije v Ljubljani podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu in športnem plezanju za leto 2014. Najvišja priznanja so prejeli Anastasija Davidova (najuspešnejša alpinistka), Luka Lindič (najuspešnejši alpinist), Mina Markovič (najuspešnejša športna plezalka) in Jernej Kruder (najuspešnejši športni plezalec). Najperspektivnejši alpinist leta 2014 je Janez Svoljšak (AO PD Kranj).
Nagrade za posebne dosežke v alpinizmu so prejeli Luka Krajnc (AO PD Celje - Matica), Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub) ter Domen Kastelic (Akademski AO). Priznanje za življenjsko delo na področju alpinizma je posmrtno dobil Peter Mežnar, vrhunski alpinist in gorski reševalec, ki se je na zadnjo odpravo v odročni del himalajskega gorovja odpravil skupaj z Alešem Holcem poleti 2014; žal se nista več vrnila. (tv)
Peter Mežnar se ni vrnil iz Himalaje... (Janko Humar)